Bargo je napisal:
Evolucija je ohranjanja življenja, kar je njen prvi cilj, kar implicitno že sam ugotavljaš.
Drži.
Namreč, vse od pojava življenja se le to ohranja.
Drži.
Torej gre za neverjeten uspeh, proces ohranjanja je pripeljal do zavedanja, samozavedanja in celo poimenovanja tega dogajanja evoLucija, kar je itak čudež (po tvoji definiciji iz uvoda?! ) ali pa posledica neučinkovitosti kerubov, kakor vzameš.
Skoraj čudež ...
Ostalo spada v temo "X" ali kot parabola po lordu Kelvinu: "There is nothing new to be discovered in physics now. All that remains is more and more precise measurement."
Tole zanimivo epizodo v razvoju fizike moram malo komentirati.
Prvič, še isto leto, ko je to izjavil, je Planck obrnil fiziko na glavo s svojo kvantno teorijo.
Drugič, če hočemo v popolnosti razumeti to izjavo slavnega fizika, jo moramo analizirati.
Kelvin trdi, da v popolnosti razumemo fizikalne zakone, ki urejejo naše vsakdanje življenje. V resnici je še dosti stvari, ki jih ne razumemo čisto, vendar smo gotovi glede nekaterih kapitalnih stvari. Ti zakoni izključujejo telekinezo, ekstrasenzorične zaznave (ESP), vidovitost, sploh vse 'paranormalne' pojave, posmrtno življenje, vstajenje od mrtvih, ipd.
Tretjič, kot je že bilo rečeno, zakoni, ki opisujejo vesolje so neintencionalni, brez nekega intrinzičnega pomena ali smisla, skratka niso teleološki. Enostavno opisujejo gibanje vesolja od trenutka do naslednjega trenutka.
Četrtič, spredaj rečeno pa še zdaleč ne pomeni, da če je vesolje brez nekega cilja, smisla, pomena, da so takšna tudi življenja ljudi. Smisel našemu življenju dajemo sami, ne pa morda kakšno (nad)naravno počelo ali entiteta. Res živimo v enem vesolju, toda mnogo zgodb se da povedati o njem in o našem mestu v njem in to brez skušnjave, da bi ignorirali naravne zakone. Ta skušnjava je pogosto premočna za nekatere ljudi, zato je treba zbrati ves pogum in se ji upreti.
Zvenelo je tako logično, samo tako mimo, da bolj ne more biti. "Meriš, da izgubiš" pravi Bargo in lord Klevin zardeva.
V petek, 27.4.1900, je lord Kelvin imel govor z naslovom:"Oblaki devetnajstega stoletja nad dinamično teorijo toplote in svetlobe«, ki ga je začel takole:
»
The beauty and clearness of the dynamical theory, which asserts heat and light to be modes of motion, is at present obscured by two clouds.«
Dva oblačka, o katerih je govoril Kelvin, sta bila seveda nezmožnost zaznati svetlobni eter (negativen izid Michelson-Morleyevega poskusa in razumevanje sevanja črnega telesa (ultravijolična katastrofa).
Trdno je verjel, da bo z odstranitvijo teh dveh oblačkov konec fizike, ki bo le še 'zbiranje znamk'. Napori pri odstranjevanju teh oblačkov pa so prenovili fiziko v temelju.
Dobili smo dve teoriji, ki še danes opisujeta vesolje: Einsteinovo teorijo relativnost in kvantno mehaniko. Ti dve pa sta zakrili nebo z novimi črnimi oblaki: kvantno gravitacijo, nelokalnostjo, majhna vrednost kozmološke konstante, temna energija in materija.
Tako je Kelvin zažgal hišo, da bi si prižgal cigaro ...