Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'?bargo napisal/-a: ↑2.10.2019 0:05Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. Res je, Roger je Profesor, ki razsvetljuje!vojko napisal/-a: ↑1.10.2019 18:10Že pred časom sem gledal clip, ki si ga linkal na začetku. Zelo intrigantnte ideje in zame navdihujoče. Sicer pa, vse kar reče profesor Penrose, je zanimivo in vznemirljivo, ne glede na to, ali se s tem strinjaš, ali ne ...
Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete.vojko napisal/-a: Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” (https://www.goodreads.com/author/quotes ... t_Einstein) Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.
Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo \(F=ma\). Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo \(F\). Če se za volan usede žena (\(m\)), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo. Seveda si težje predstavljamo kako \(E=mc^2\), za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.
Kakor kdaj.Več mi pove slika ali graf …
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik? Včasih sem znal zamenjati avtomobilsko svečko ali olje, danes moraš pri nekaterih avtomobilih za zamenjavo žarnice iti na servis.Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana …In še, ali vse to sploh potrebujem?
Re: Čudeži in znanost
Prav ta citat sem imel v mislih …Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.
Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.
No, do tu mi še gre …Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.
Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo F=ma. Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo F. Če se za volan usede žena (m), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo.
Tudi jaz si to težje predstavljam.Seveda si težje predstavljamo kako E=mc2, za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.
Pri meni vedno …Več mi pove slika ali graf …
Kakor kdaj.
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.
Načelno ne, je pa dobro, če veš … https://www.youtube.com/watch?v=Nb-OHuamlhsIn še, ali vse to sploh potrebujem?
Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana …
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
https://www.youtube.com/watch?v=OxR4ymLIVvg
Tale je 'najmočnejši': https://www.youtube.com/watch?v=mPpQ-rsg2_U
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Tudi jaz.Včasih sem znal zamenjati avtomobilsko svečko ali olje,
Pri mojem gotovo.danes moraš pri nekaterih avtomobilih za zamenjavo žarnice iti na servis.
Re: Čudeži in znanost
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
Roman, pojavi so ali pa jih ni, ko pa je ponovljivo! "Naleteti na pojav" tako pomeni; dojeti nekaj kar ni bilo dojeto, kaj ne? Pa imamo čas zato, da se vse ne dogaja hkrati!vojko napisal/-a:Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.Roman napisal/-a:Načelno res, vendar zna človek s pomočjo naprav naleteti na pojave, na katere prej ni naletel, ki jih potem lahko razume. Bakterije razumemo s pomočjo mikroskopa, zvezde s pomočjo teleskopa. Celo kvantne pojave z napravami povežemo z našim, kolikor toliko razumljivim svetom. Pa vseeno capljamo v mraku, če že ne v temi.Vojko napisal/-a:Je pa to po moje posledica več milijard let trajajoče evolucije, kjer nobeno živo bitje, se pravi, tudi mi, Homo sapiens s., nikoli v naravi nismo naleteli na kvantne pojave.
No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Pa tako rad mene opozarjaš na mešanje modela z naravo, ki je vse kar je!
Ribica iz Čudeži in znanost
Bargo: Veš, kako pravijo razlagalci kvantne mehanike : "nisem odgovoren za smiselnost, odgovoren sem za napovedovanje."
Vojko: Ja, drži: 'samo v izložbeno okno (beri: www) je potrebno pogledati, kdaj pa kdaj'...
Bargo: Vidiš, južni bratje bi rekli: "Sad ga ima, sad ga nema." sa dostavkom EVO GA TU.
Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Gospodje, sedaj poslušajte eno pravo pesem:
Bajaga i Instruktori - Pada vlada - (Official Video)
Jaa tee pratim u ruci mi strela
Čas te vidim, čas nestaneš Senka ti je belaaa ..
Model, ki pa ni narava. Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.vojko napisal/-a:No, do tu mi še gre …Vedno sem zavidal matematikom, ki so lahko vizualizirali svoje formule. Zame so žal le abstraktne enačbe, ki mi povedo zelo malo o dejanskem dogajanju.
Ne vem, če gre res za vizualizacijo, morda za vizualizacijo poskusa. Poglejva preprosto Newtonovo formulo F=ma. Kako si to predstavljati? Fičo noče vžgati, treba ga je poriniti. Kako? S silo F. Če se za volan usede žena (m), mora biti sila za isti pospešek toliko večja. Če porivava dva, je lažje, ker je sila večja. V bistvu gre pri (vsaj enostavnih) formulah za sorazmerje, večinoma kar premo.
Tudi jaz si to težje predstavljam.Seveda si težje predstavljamo kako E=mc2, za katero so tudi poskusi manj jasni, a z malo čaranja se da tudi tu razumeti. Molekula iz nekaj atomov je lažja kot tehtajo vsi posamezni atomi skupaj. Razlika gre na račun vezavne energije, v katero se pretvori del mase atomov.
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo! Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.vojko napisal/-a:Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822Brian Greene je ponazoril Planckovo skalo takole ...
To me spominja na primerjavo velikosti v diskovnih pogonih računalnikov Control Data Corporation, kjer je glava brzela na zračni blazini zelo blizu diska. Na sliki so bili prerez človeškega lasu, drobec iz cigaretnega dima, prstni odtis in nazadnje razdalja med glavo in površino diska, od največje k najmanji velikosti. Zanimivo bi bilo kaj takega najti na netu. Sporočilo: če se dotakneš s prstom površine diska, disk ne bo več deloval, saj bo glava zadela ob prstni odtis. Ne vem, kako je to danes pri HDDjih ali pa pri DVDjih.
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!vojko napisal/-a:Načelno ne, je pa dobro, če veš …In še, ali vse to sploh potrebujem?
Mislim, da. Sprehodi se malo nazaj v zgodovino znanosti: nastlana je s teorijami, za katere so bili takrat prepričani, da so 'izven tega sveta', da nikoli ne bodo uporabne, skratka, spraševali so se ali 'jih sploh potrebujemo' … Danes so del sodobne tehnologije in del našega vsakdana …
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Re: Čudeži in znanost
No, zanima me, kako razumeš tale graf: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bh-histereza.png.
Menda, ampak spet, kako razumeš to trditev iz članka: "He called it Quoogle: a search engine that, using mathematics based on the physics of subatomic particles, returns results without ever actually knowing the query."Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov …
Re: Čudeži in znanost
Če, če, če, ... V Albertovi trditvi je samo en "če". Poskusi razložiti relativnost šestletnemu otroku.
No, pojavi so. Če jih ni, temu ne moreš reči pojavi.Roman, pojavi so ali pa jih ni
ko pa je ponovljivo!
Ne. naleteti na 1. nehote, navadno nepričakovano srečati, najti koga / nehote, navadno nepričakovano priti do česa, najti kaj (Fran)"Naleteti na pojav" tako pomeni; dojeti nekaj kar ni bilo dojeto
He, he, v resnici se prav vse dogaja hkrati.Pa imamo čas zato, da se vse ne dogaja hkrati!
Tvoje mokre sanje.No, mogoče je, da govoriš o čudežih
Kaj misliš, kaj je hotel Vojko s tem izrazom povedati?Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Ja, žal brez učinka.Pa tako rad mene opozarjaš na mešanje modela z naravo, ki je vse kar je!
Model česa? To je namreč naslednji korak od razlikovanja med naravo in modelom le te.Model, ki pa ni narava.
To pa je skoraj entropija.Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Tudi tvoja besedila so točno taka, kot so lahko.Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Pomagajo do neke mere. Vprašanj (radovednost) je še vedno več kot naprav.Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Re: Čudeži in znanost
by bargo » 3.10.2019 7:54
Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)Vojko wrote:
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Bargo: No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Spet tvoja Vera!Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.vojko wrote:
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Model, ki pa ni narava.
Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake …Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo …vojko wrote:
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi …Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel …
Re: Čudeži in znanost
No, to se da razumeti na prvi pogled! Namreč, magnetilne krivulje feromagnetika niso znane matematične funkcije, se pravi – kot bi rekel naš Srečko – ne gre za bijektivno preslikavo.Roman:
No, zanima me, kako razumeš tale graf: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Bh-histereza.png.
Ko pride nenamagneten feromagnetik pod vpliv zunanjega magnetnega polja (\(H\)), se magneti po deviški krivulji, ki je na sliki označena z \(a\). Pri zelo majhnih \(H\) je ta krivulja kar razgibana, kar na sliki ni razvidno. Deviška krivulja velja le pri prvem magnetenju. Gostota magnetnega pretoka znotraj feromagnetika narašča le do kolenske vrednosti, po njej pa je naraščanje zelo počasno. To lahko razložimo s tem, da so se pod vplivom zunanjega magnetnega polja vse domene že usmerile v to smer. Ko zunanje magnetno polje zmanjšamo na \(0\), gostota magnetnega pretoka v njem ostane na vrednosti \(B_{r}\), ki ji pravimo remanentna gostota magnetnega pretoka. Če želimo, da znotraj feromagnetika ne bo magnetnega polja, mora zunanje jakost zunanjega magnetnega polja biti enaka \(H_{c}\), ki pomeni koercitivno magnetno poljsko jakost. Opazimo lahko, da se pri krivulji magnetenja ob povečevanju in manjšanju jakosti zunanjega magnetnega polja razlikujeta. Temu pojavu se reče histereza. Energija, ki je potrebna za en takšen cikel, je premo sorazmerna s ploščino histerezne zanke. Če želimo, da bo feromagnetik razmagneten tudi brez zunanjega magnetnega polja, moramo ves cikel nekajkrat ponoviti in pri tem postopoma zmanjševati amplituda zunanje magnetne poljske jakosti \(H\).
Preprosto, kaj? Ta graf razume vsak pravnik …
(Šalim se, nimam pojma, kaj predstavlja, razlaga je seveda copy-paste iz Wikipedije)
Pravilni odgovor-rezultat, brez da bi računalnik vedel za vprašanje (query), je res bizarna zamisel (ki jih je Seth Lloyd poln kot granatno jabolko pečka. Mimogrede poznaš njegov članek "Ultimate physical limits to computation"? Zelo zanimivo branje; preberi in sporoči, kaj si misliš o njem! (https://arxiv.org/pdf/quant-ph/9908043.pdf)Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov …
Menda, ampak spet, kako razumeš to trditev iz članka: "He called it Quoogle: a search engine that, using mathematics based on the physics of subatomic particles, returns results without ever actually knowing the query."
Sam v nadaljevanju ugotavlja, da bi takšen računalnik potreboval povsem novo vrsto pomnilnika, imenovan qRAM ali kvantni pomnilnik z naključnim dostopom.
Čeprav sta Brin in Page bila zaintrigirana, sta zavrnila to idejo, je Lloyd povedal Gizmodu. Skladno z njegovo zgodbo so ga spomnili, da njegova ideja temelji na predpostavki, da vsi vedo vse o vseh – da je torej nerealistična.
Skratka: ideja, da je možno dati smiseln odgovor, brez da veš za precizno formulirano vprašanje, je izven polja mojega razumevanja …
Re: Čudeži in znanost
Ja, kaj pa te je spet osupnilo, da si v šoku?vojko napisal/-a: ↑3.10.2019 12:19by bargo » 3.10.2019 7:54
Roman » 2.10.2019 13:24
No, Albert je menda dejal: “If you can't explain it to a six year old, you don't understand it yourself.” Ampak vsega tudi Albertu ni treba verjeti.
Prav ta citat sem imel v mislih …
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
Fran
v šoku:
izraža, da je kdo v stanju zelo močnega odziva organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres
Seveda vem, govoriš o modelu, ki je še omejen, kot ugotavljaš sam!vojko napisal/-a:Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)Vojko wrote:
Vse to je res in v bistvu podpira mojo tezo, da v naravi (tu je mišljena običajna, newtonska narava, recimo taka kot so jo doživljali naši predniki do pred cca 200 leti) nikoli "nismo naleteli na kvantne pojave." Saj smo se še prepirali o tem, ali Zemlja kroži okoli Sonca in ali je sploh okrogla.
Bargo: No, mogoče je, da govoriš o čudežih, kdo bi vedel. Newtonske narave ni, spet si pomešal model narave in naravo samo, ki vsebuje tudi tebe z modeli vred. Potencial!
Ja pa že, samo si jo delimo in je tako naša vera.vojko napisal/-a:Spet tvoja Vera!Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Opa, mogoče je videti napredek! Povej, ali to pomeni, da živost gradi modele? Bakterije gradijo model? Kaj pa biološki virusi gradijo modele?vojko napisal/-a:Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.vojko wrote:
Tudi jaz si to težje predstavljam.
Model, ki pa ni narava.
Aha, samo eno je torta v vesolju, ki bi jo mogoče lahko še sestavili, čeprav nikoli enako, ko pa so atomi zamenljivi, nekaj drugega pa je vesolje, ki je neponovljivo in to tudi po modelu multiverse.vojko napisal/-a:Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake …Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Delujejo, kako da ne! Vsaka naprava ima maso in maso lahko pospešiš! Pospešena masa pa je lahko nevarna, veš! Spomni se na leseni zabojček, ta ima še več aplikativnih vrednosti.vojko napisal/-a:Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo …vojko wrote:
Danes jih izpodrinjajo SSD-ji. Tam pa so zadeve pomaknjene še bolj proti Planckovemu režimu. Toda na obzorju se že kažejo obrisi kvantnega shranjevanja podatkov … https://gizmodo.com/how-quantum-memory- ... 1829150822
Naprave, ki jih gradimo, delujejo točno tako kot lahko delujejo!
Ja, in ta naj bi se izdelala sama po spletu naključji in naključje je, da zmore dojemati tudi delčkasto mehaniko in risati karto vesolja! Vidiš, nobeno naključje več ni potrebno, ko pa zmore vse to zakar sploh ni bilo selekcije, niti konkurence!vojko napisal/-a:Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi …Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Makita!vojko napisal/-a:Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Dober. To bi bila lahno analogija zato kako bi mi poskušali uporabiti naprave, ki bi jih razvila kakšna naprednejša civilizacija.vojko napisal/-a: Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel …
Re: Čudeži in znanost
Joj, stavim, da vsak dan počnemo to, da mislimo, da dajemo smiselne odgovore in to še brez tega, da se sploh ukvarjamo ali so vprašanja precizno formulirana. Veliko komunikacije bazira na domnevah, ker predno bi formulirali precizno vprašanje oz. se uskladili o namenu vprašanja, bi preteklo veliko časa in večina bi že medtem pozabila na prvotno vprašanje oz. namen zakaj so ga sploh postavili!
Recimo, danes me je gospodična v restavraciji vprašala: "Boste gotovino ali kartico?", ko sem želel plačati. Seveda sem se odločil za gotovino in me je debelo gledala, ko ni bilo gotovine iz moje strani proti njej.
Spot pravi, da je čas zmeraj ali pa ga sploh ni! Če si mislil, da ko boš imel čas je pa še huje, ker časa ne moreš imeti!Roman napisal/-a: Članek preberem, ko bo čas.
No, na Spota si pozabil!Roman napisal/-a: Morda je Bargo v prednosti, ker mu zadošča samo Vera.
Re: Čudeži in znanost
Dobra asociacija! Vendar pri te vrste starejših profesorji ni tveganj, da bi jih izločili iz akademske družbe, če se le dovolj zavedajo realnosti.vojko napisal/-a: ↑2.10.2019 12:29Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'?bargo napisal/-a: ↑2.10.2019 0:05Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. Res je, Roger je Profesor, ki razsvetljuje!vojko napisal/-a: ↑1.10.2019 18:10Že pred časom sem gledal clip, ki si ga linkal na začetku. Zelo intrigantnte ideje in zame navdihujoče. Sicer pa, vse kar reče profesor Penrose, je zanimivo in vznemirljivo, ne glede na to, ali se s tem strinjaš, ali ne ...
Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete.vojko napisal/-a: Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Re: Čudeži in znanost
Ja ta tvoj zadnji stavek! Prevedi!by bargo » 3.10.2019 7:54
Ta je resničen, še posebej, če je spoznavno in če velja, da so naši možgani tega sposobni dojeti. Saj že vesta, ko sta se pojavila je vesolje že bilo tukaj!
Ja, kaj pa te je spet osupnilo, da si v šoku?
Omejenost je tipična lastnost vseh modelov … Vprašaj Platona, če ne verjameš!Vojko wrote:
Dobro veš, kaj sem mislil s sintagmo "newtonska narava": klasično fiziko (majhne hitrosti, šibka gravitacijska polja, makroskopski pojavi, kjer je Planckova konstanta zanemarljiva)
Seveda vem, govoriš o modelu, ki je še omejen, kot ugotavljaš sam!
Pri nas je bigamija in podobne sladkosti prepovedana …vojko wrote:
Bargo: Ja, gre za vero v eksplozijo, inflacijo in matematično konstrukcijo prostor-časa, mogoče podkrepljeno še z produktom nič časa in neskončno energije, v končno energije nekaj časa.
Spet tvoja Vera!
Ja pa že, samo si jo delimo in je tako naša vera.
Svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem!vojko wrote:
Seveda ni, kot ni slika pipe prava pipa, s katero lahko kadiš. Odkar se zavedamo, gradimo modele objektivne realnosti. To ni akademsko igračkanje, to je smrtonosna igra evolucije: tisti, ki zmaga (beri: je njegov model ustreznejši zunanjemu svetu), dobi nagrado – preživetje njegovih genov. Tisti, ki izgubi (beri: njegov model NE ustreza zunanjemu svetu), dobi kazen, ki je strašna – njegovi geni ne preživijo.
Opa, mogoče je videti napredek!
Ne bi rekel ravno 'modele', imajo pa neko predstavo o svoji okolici. Na podlagi informacij iz okolja si gradijo neke (pri bakterijah in virusih) strahovito primitivne modele okolja, da se mu lahko prilagajajo. Če nimajo modela okolja (npr., če jim blokiramo vsa čutila), takoj propadejo.Povej, ali to pomeni, da živost gradi modele? Bakterije gradijo model? Kaj pa biološki virusi gradijo modele?
Ravno zato, ker so vsi atomi (istega elementa) kemično popolnoma enaki in zato zamenljivi, je možno sestaviti iz njih popolnoma enako torto, kot je bila prvotna.vojko wrote:
Torta, ki je razstavljena in njeni tako dobljeni deli je ne sestavijo več v prvotno celoto.
Načelno jo lahko ponovno sestavimo; saj veš, temeljni zakon kvantne mehanike je zakon o ohranitvi informacij. Zdaj, ko so dokazali, da lahko v principu ponovno preberemo ENCIKLOPEDIJO BRITANICO, ki smo jo vrgli v črno luknjo, je ponovna sestava torte (ang.: cake) - a piece of cake …
Aha, samo eno je torta v vesolju, ki bi jo mogoče lahko še sestavili, čeprav nikoli enako, ko pa so atomi zamenljivi,
To bi pa podpisal, kajti tu pridejo v igro začetni pogoji z naravnimi zakoni, konstantami, ipd. Toda tudi pri multiversu je antimonija očitna: če je vesolij neskončno, se tudi vsako do pičice enako neskončnokrat ponovi …nekaj drugega pa je vesolje, ki je neponovljivo in to tudi po modelu multiverse.
Dobro, njegov perpetuum mobile (kvantni elektromotor na vakum ali elektromotor na kvantni vakum, saj je vseeno) je deloval na približno 60% učinkovitosti …vojko wrote:
Trditev velja za vse, razen za našega vrlega Srečka: njegove naprave nikoli ne delujejo …
Delujejo, kako da ne!
Fakt. Ampak kaj ima to z delovanjem naprav?!Vsaka naprava ima maso in maso lahko pospešiš!
Bo držalo; primer je padajoča opeka, ki cilja tvojo glavo …Pospešena masa pa je lahko nevarna, veš!
No, zabojček je pa druga pesem! Takoj sem mu priznal uporabnost in mu celo dal kompliment, da je verjetno zgrešil poklic. Bi ga pa lahko malo bolj 'pošmirglal', če je bila v njem tako epohalna naprava …Spomni se na leseni zabojček, ta ima še več aplikativnih vrednosti.
Evolucija ni teleološki proces in naključnost je ključnega pomena. Toda to ni isto, kot če bi rekli, da so se naši možgani razvili po naključju. Lahko bi rekli, da čeprav je vzrok evolucije naključen (mutacije v naših genih), procesi evolucije (selekcije) niso. To je podobno kot igranje kart, recimo black jack ('ajnc') – nabor kart, ki jih prejmete pri delitvi, je naključen, a možnost, da z njimi zmagate, ni. In kot pri 'ajncu', gre tudi za veliko več kot samo za samo igro. Zunanji dejavniki - sposobnost krupjeja, da blefira (spreminjanje okolja v igri življenja), je prav tako del igre. Čeprav evolucija ni naključna, je v principu igra na srečo, in glede na to, koliko vrst izumre, igralnica skoraj vedno zmaga.vojko wrote:
Čudovito je, če ne čudežno, da uspemo narediti takšne naprave, ki nam pomagajo v potešitvi naše radovednosti.
Najbolj čudežna pa je vsekakor 'naprava' med našimi ušesi …
Ja, in ta naj bi se izdelala sama po spletu naključji in naključje je, da zmore dojemati tudi delčkasto mehaniko in risati karto vesolja! Vidiš, nobeno naključje več ni potrebno, ko pa zmore vse to zakar sploh ni bilo selekcije, niti konkurence!
Sem vedel, da boš to rekel …vojko wrote:
Že že, ampak ali moraš vedeti, kako deluje sesalnik?
Načelno ne, je pa dobro, če veš …
Nemci bi rekli: Handbetrieb … https://www.youtube.com/watch?v=D_Hhm-lB4rQ
Prenehaj! Pregrel se bo, slišiš!
Kdo se bo pregrel: MAKITA ali Bosanec?
Makita!
To je zelo mila primerjava. Tip, ki je 'kurblal' sesalec, je vsaj vedel, čemu služi, ko bi pa mi naleteli na kakšen tehnološki čudež civilizacije tipa II, bi gledali podobno, kot bi pavijan, ki mu dali v roke mobilnik …vojko wrote:Kaj pa tip, ki 'kurbla' sesalec s priključnim kablom? Mislim, da se je že pregrel …
Dober. To bi bila lahno analogija zato kako bi mi poskušali uporabiti naprave, ki bi jih razvila kakšna naprednejša civilizacija.
Zadnjič spremenil vojko, dne 4.10.2019 17:42, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Čudeži in znanost
Res je!bargo » 3.10.2019 21:56
vojko wrote: ↑1.10.2019 18:10
Poglej si tale clip iz junija letos! Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral. Zelo nenadna sprememba; upam, da je v redu in da nas bo še dolgo razveseljeval ...
https://www.youtube.com/watch?v=9Gl8pwY2kW8&t=405s
Ha, tega tvojega predlaganega sem tudi že jaz pogledal dolgo nazaj. Res je,
Roger je Profesor, ki razsvetljuje!
Nekoč me je neka študentka vprašala, kako dolgo sploh lahko profesorji predavajo, prej ko gredo v pokoj in sem ji kratko odgovoril: "Dokler lahko držijo kredo … in vodo!"vojko wrote:
Prvo, kar opaziš je, kako se je profesor postaral.
Res je, telo kaže tek časa, dočim misel zori iz kontinuitete. Ima to kakšno zvezo s tisto Predinovo pesmijo 'Bolj star, bolj nor'?
Dobra asociacija! Vendar pri te vrste starejših profesorji ni tveganj, da bi jih izločili iz akademske družbe, če se le dovolj zavedajo realnosti.