Nič hudega, saj tudi jaz ne razumem. Razložilo se bo samo.Rock napisal/-a:Ne razumem, boš moral obrazložiti.bargo napisal/-a: Če kaj, potem je bog že vsebovan v naši logiki. "Ni me mogoče dokazati"! Videti je, da bo potreben še en krog.
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Slutil sem, zakaj imaš nekoliko posluha za iracionalno vero.bargo napisal/-a:Nič hudega, saj tudi jaz ne razumem. Razložilo se bo samo.Rock napisal/-a:Ne razumem, boš moral obrazložiti.bargo napisal/-a: Če kaj, potem je bog že vsebovan v naši logiki. "Ni me mogoče dokazati"! Videti je, da bo potreben še en krog.
Re: Čudeži in znanost
Jung ni kar tako.Rock napisal/-a:Slutil sem, zakaj imaš nekoliko posluha za iracionalno vero.
Dudamel
Dudamel II
Re: Čudeži in znanost
bargo je napisal:
Če hočemo razumeti nek fenomen, je treba pogledati korenine.
Oba – oče Heinrich in mati Henriette sta bila potomca dolge vrsti rabinov. Ker kot Žid oče ni smel opravljati odvetniškega poklica, je Heinrich Marx prestopil v protestantizem leta 1817. Njun sin Karl je bil krščen v isti cerkvi leta 1824 pri starosti šest let. Obiskoval je protestantsko osnovno šolo, že v gimnaziji pa je postal ateist in materialist in je pričel javno zavračati tako krščansko kot judovsko religijo.
Toda starša nista bila verska zadrteža in mlademu Karlu nista vsiljevala verske vzgoje (sic! To se je dogajalo pred skoraj 200 leti!). Z očetom sta namesto verskih spisov raje brala Voltaira in Rousseauja. Na domu barona von Westphalen, svojega soseda in kasneje tasta, je začel ceniti Homerja in Shakespeara (v zrelih letih je večino njegovih del znal na pamet).
V nasprotju z večino mladohegeljancev Marx ni nikoli šel skozi obdobje "religioznosti". Ljudje, kot Hegel, Feuerbach in Bruno Bauer, ki so vplivali na mladega Marxa, so vsi začeli svojo kariero kot študenti teologije. Vsi so izhajali iz protestantskih družin srednjega razreda, ki so poskušale vzgajati svoje otroke kot dobre kristjane. Tudi Engels je odraščal v pietistični družini (pietisti so bili verska ločina znotraj protestantizma). V nasprotju z njimi je Marx odraščal med ljudmi, ki jim nikoli ni bila vera več kot vprašanje dostojnosti ali primernosti. Edino mesto, kjer je prišel v stik s prakticirajočim krščanstvom, je bila gimnazija Friedrich Wilhelm v Trieru, ki je obiskoval pet let.
Ogromno je bral in že kot študent je tekoče govoril in pisal francosko in latinsko. Kot zrel znanstvenik je bral in pisal špansko, holandsko, švedsko, rusko in angleško. Poznavalci angleščine mu v en glas priznavajo, da je postal mojster tega jezika, v katerem se je izražal prav tako okretno kot v maternem.
To znanje jezikov mu je omogočilo enciklopedično poznavanje svetovne (predvsem pa seveda evropske) sociološke misli in je lahko prehodil pot od otroka pravovernih Židov (kasneje protestantov) do najbolj upoštevanega kritika religij.
Marx je bil ateist, preden je sploh razvil svoje komunistične teorije. Kot moto za svojo doktorsko disertacijo si je izbral ta citat iz Prometeja: "Preprosta resnica je, da gojim 'sovraštvo do vseh bogov' ("'gainst all the Gods").V svoji disertciji je izjavil, da bi morali "človeško samozavedanje pripoznati kot najvišje božanstvo." ("recognize as the highest divinity, the human self-consciousness itself!")
Poleg znamenitega odlomka iz Kritike Heglove filozofije prava, ki sem ga že citiral, so za njegovo razumevanje religije pomembne tele Teze o Feuerbachu:
4. teza:
Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvojitve sveta na religiozen, umišljen in na dejanski svet. Njegovo delo je v tem, da razreši religiozni svet v njegovo posvetno osnovo. Spregleduje, da je potem, ko je ta posel opravljen, treba šele narediti tisto glavno. Dejstvo namreč, da se posvetna osnova odpne od same sebe in se kot samostojno kraljestvo fiksira v oblakih, je ravno mogoče razložiti le iz samoraztrganosti in oporekanja-sebi-sami te posvetne osnove. To samo je treba torej najprej razumeti v njenem protislovju in nato z odstranitvijo protislovja praktično revolucionirati. Torej npr. mora potem, ko je bila pozemska družina odkrita kot skrivnost svete družine, prva sama biti teoretično kritizirana in praktično revolucionirana.
6. teza:
Feuerbach razrešuje religiozno bistvo v človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij.
Feuerbach, ki se ne spušča v kritiko tega dejanskega bistva, je zato prisiljen:
1. abstrahirati od zgodovinskega poteka in fiksirati religionzno čustvo zase ter predpostaviti abstraktno – izolirano – človeški individuum;
2. človeško bistvo je pri njem lahko razumljeno le kot »rod«, kot notranja, nema, mnoge individue zgolj naravno povezujoča občnost.
7. teza:
Feuerbach zato ne vidi, da je »religiozno čustvo« sâmo družben produkt in da abstraktni individuum, ki ga analizira, dejansko pripada določeni družbeni obliki.
Mislim, da zdaj veš nekaj več o njegovi 'abstinenčni krizi'...
Marxova pot iz objema religije je bila lažja kot pri večini njegovih sodobnikov – intelektualcev.No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo. Zanima me, kakšna je bila njegova abstinenčna kriza? Mogoče te sprašujem preveč, saj nisi prepoznal vere Richarda, ne glede na to, kolikor sem se trudil. Vendar zahtevajmo nemogoče!
Če hočemo razumeti nek fenomen, je treba pogledati korenine.
Oba – oče Heinrich in mati Henriette sta bila potomca dolge vrsti rabinov. Ker kot Žid oče ni smel opravljati odvetniškega poklica, je Heinrich Marx prestopil v protestantizem leta 1817. Njun sin Karl je bil krščen v isti cerkvi leta 1824 pri starosti šest let. Obiskoval je protestantsko osnovno šolo, že v gimnaziji pa je postal ateist in materialist in je pričel javno zavračati tako krščansko kot judovsko religijo.
Toda starša nista bila verska zadrteža in mlademu Karlu nista vsiljevala verske vzgoje (sic! To se je dogajalo pred skoraj 200 leti!). Z očetom sta namesto verskih spisov raje brala Voltaira in Rousseauja. Na domu barona von Westphalen, svojega soseda in kasneje tasta, je začel ceniti Homerja in Shakespeara (v zrelih letih je večino njegovih del znal na pamet).
V nasprotju z večino mladohegeljancev Marx ni nikoli šel skozi obdobje "religioznosti". Ljudje, kot Hegel, Feuerbach in Bruno Bauer, ki so vplivali na mladega Marxa, so vsi začeli svojo kariero kot študenti teologije. Vsi so izhajali iz protestantskih družin srednjega razreda, ki so poskušale vzgajati svoje otroke kot dobre kristjane. Tudi Engels je odraščal v pietistični družini (pietisti so bili verska ločina znotraj protestantizma). V nasprotju z njimi je Marx odraščal med ljudmi, ki jim nikoli ni bila vera več kot vprašanje dostojnosti ali primernosti. Edino mesto, kjer je prišel v stik s prakticirajočim krščanstvom, je bila gimnazija Friedrich Wilhelm v Trieru, ki je obiskoval pet let.
Ogromno je bral in že kot študent je tekoče govoril in pisal francosko in latinsko. Kot zrel znanstvenik je bral in pisal špansko, holandsko, švedsko, rusko in angleško. Poznavalci angleščine mu v en glas priznavajo, da je postal mojster tega jezika, v katerem se je izražal prav tako okretno kot v maternem.
To znanje jezikov mu je omogočilo enciklopedično poznavanje svetovne (predvsem pa seveda evropske) sociološke misli in je lahko prehodil pot od otroka pravovernih Židov (kasneje protestantov) do najbolj upoštevanega kritika religij.
Marx je bil ateist, preden je sploh razvil svoje komunistične teorije. Kot moto za svojo doktorsko disertacijo si je izbral ta citat iz Prometeja: "Preprosta resnica je, da gojim 'sovraštvo do vseh bogov' ("'gainst all the Gods").V svoji disertciji je izjavil, da bi morali "človeško samozavedanje pripoznati kot najvišje božanstvo." ("recognize as the highest divinity, the human self-consciousness itself!")
Poleg znamenitega odlomka iz Kritike Heglove filozofije prava, ki sem ga že citiral, so za njegovo razumevanje religije pomembne tele Teze o Feuerbachu:
4. teza:
Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvojitve sveta na religiozen, umišljen in na dejanski svet. Njegovo delo je v tem, da razreši religiozni svet v njegovo posvetno osnovo. Spregleduje, da je potem, ko je ta posel opravljen, treba šele narediti tisto glavno. Dejstvo namreč, da se posvetna osnova odpne od same sebe in se kot samostojno kraljestvo fiksira v oblakih, je ravno mogoče razložiti le iz samoraztrganosti in oporekanja-sebi-sami te posvetne osnove. To samo je treba torej najprej razumeti v njenem protislovju in nato z odstranitvijo protislovja praktično revolucionirati. Torej npr. mora potem, ko je bila pozemska družina odkrita kot skrivnost svete družine, prva sama biti teoretično kritizirana in praktično revolucionirana.
6. teza:
Feuerbach razrešuje religiozno bistvo v človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij.
Feuerbach, ki se ne spušča v kritiko tega dejanskega bistva, je zato prisiljen:
1. abstrahirati od zgodovinskega poteka in fiksirati religionzno čustvo zase ter predpostaviti abstraktno – izolirano – človeški individuum;
2. človeško bistvo je pri njem lahko razumljeno le kot »rod«, kot notranja, nema, mnoge individue zgolj naravno povezujoča občnost.
7. teza:
Feuerbach zato ne vidi, da je »religiozno čustvo« sâmo družben produkt in da abstraktni individuum, ki ga analizira, dejansko pripada določeni družbeni obliki.
Mislim, da zdaj veš nekaj več o njegovi 'abstinenčni krizi'...
Re: Čudeži in znanost
Hvala. Odlično. hm. 7. teza me spominja na Ahila in Želvo.vojko napisal/-a:bargo je napisal:
Marxova pot iz objema religije je bila lažja kot pri večini njegovih sodobnikov – intelektualcev.No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo. Zanima me, kakšna je bila njegova abstinenčna kriza? Mogoče te sprašujem preveč, saj nisi prepoznal vere Richarda, ne glede na to, kolikor sem se trudil. Vendar zahtevajmo nemogoče!
Če hočemo razumeti nek fenomen, je treba pogledati korenine.
Oba – oče Heinrich in mati Henriette sta bila potomca dolge vrsti rabinov. Ker kot Žid oče ni smel opravljati odvetniškega poklica, je Heinrich Marx prestopil v protestantizem leta 1817. Njun sin Karl je bil krščen v isti cerkvi leta 1824 pri starosti šest let. Obiskoval je protestantsko osnovno šolo, že v gimnaziji pa je postal ateist in materialist in je pričel javno zavračati tako krščansko kot judovsko religijo.
Toda starša nista bila verska zadrteža in mlademu Karlu nista vsiljevala verske vzgoje (sic! To se je dogajalo pred skoraj 200 leti!) . Z očetom sta namesto verskih spisov raje brala Voltaira in Rousseauja. Na domu barona von Westphalen, svojega soseda in kasneje tasta, je začel ceniti Homerja in Shakespeara (v zrelih letih je večino njegovih del znal na pamet).
V nasprotju z večino mladohegeljancev Marx ni nikoli šel skozi obdobje "religioznosti". Ljudje, kot Hegel, Feuerbach in Bruno Bauer, ki so vplivali na mladega Marxa, so vsi začeli svojo kariero kot študenti teologije. Vsi so izhajali iz protestantskih družin srednjega razreda, ki so poskušale vzgajati svoje otroke kot dobre kristjane. Tudi Engels je odraščal v pietistični družini (pietisti so bili verska ločina znotraj protestantizma). V nasprotju z njimi je Marx odraščal med ljudmi, ki jim nikoli ni bila vera več kot vprašanje dostojnosti ali primernosti. Edino mesto, kjer je prišel v stik s prakticirajočim krščanstvom, je bila gimnazija Friedrich Wilhelm v Trieru, ki je obiskoval pet let.
Ogromno je bral in že kot študent je tekoče govoril in pisal francosko in latinsko. Kot zrel znanstvenik je bral in pisal špansko, holandsko, švedsko, rusko in angleško. Poznavalci angleščine mu v en glas priznavajo, da je postal mojster tega jezika, v katerem se je izražal prav tako okretno kot v maternem.
To znanje jezikov mu je omogočilo enciklopedično poznavanje svetovne (predvsem pa seveda evropske) sociološke misli in je lahko prehodil pot od otroka pravovernih Židov (kasneje protestantov) do najbolj upoštevanega kritika religij.
Marx je bil ateist, preden je sploh razvil svoje komunistične teorije. Kot moto za svojo doktorsko disertacijo si je izbral ta citat iz Prometeja: "Preprosta resnica je, da gojim 'sovraštvo do vseh bogov' ("'gainst all the Gods").V svoji disertciji je izjavil, da bi morali "človeško samozavedanje pripoznati kot najvišje božanstvo." ("recognize as the highest divinity, the human self-consciousness itself!")
Poleg znamenitega odlomka iz Kritike Heglove filozofije prava, ki sem ga že citiral, so za njegovo razumevanje religije pomembne tele Teze o Feuerbachu:
4. teza:
Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvojitve sveta na religiozen, umišljen in na dejanski svet. Njegovo delo je v tem, da razreši religiozni svet v njegovo posvetno osnovo. Spregleduje, da je potem, ko je ta posel opravljen, treba šele narediti tisto glavno. Dejstvo namreč, da se posvetna osnova odpne od same sebe in se kot samostojno kraljestvo fiksira v oblakih, je ravno mogoče razložiti le iz samoraztrganosti in oporekanja-sebi-sami te posvetne osnove. To samo je treba torej najprej razumeti v njenem protislovju in nato z odstranitvijo protislovja praktično revolucionirati. Torej npr. mora potem, ko je bila pozemska družina odkrita kot skrivnost svete družine, prva sama biti teoretično kritizirana in praktično revolucionirana.
6. teza:
Feuerbach razrešuje religiozno bistvo v človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem individuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij.
Feuerbach, ki se ne spušča v kritiko tega dejanskega bistva, je zato prisiljen:
1. abstrahirati od zgodovinskega poteka in fiksirati religionzno čustvo zase ter predpostaviti abstraktno – izolirano – človeški individuum;
2. človeško bistvo je pri njem lahko razumljeno le kot »rod«, kot notranja, nema, mnoge individue zgolj naravno povezujoča občnost.
7. teza:
Feuerbach zato ne vidi, da je »religiozno čustvo« sâmo družben produkt in da abstraktni individuum, ki ga analizira, dejansko pripada določeni družbeni obliki.
Mislim, da zdaj veš nekaj več o njegovi 'abstinenčni krizi'...
Má vlast: Vltava by Bedřich Smetana (Karajan) Part 2
Zadnjič spremenil bargo, dne 26.9.2015 0:04, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Čudeži in znanost
Če se že predstavljaš za poznavalca Marxa, ga moraš vsaj pravilno prevajati. Njegov morda največkrat citirani stavek: "Sie ist das Opium des Volks" se namreč prevede kot: "Je opij ljudstva" in ne "za ljudstvo", kar gotovo veš, ker sem opazil, da znaš kar dobro nemško (če bi pozorno spremljal predavanja, bi vedel, da sem enkrat o tem že pisal). Celoten kontekst se v originalu glasi:Rock napisal/-a:Marx je napisal, da 'je vera opij za ljudstvo', toda ne v pomenu, kot opetovano zavaja Vojko.bargo napisal/-a: No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo.
(Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna. [M. je prav tako verjel v 'svetovno proletarsko revolucijo', in v 'odmrtje države'. - Komentar ni potreben.])
"Das religiöse Elend ist in einem der Ausdruck des wirklichen Elendes und in einem die Protestation gegen das wirkliche Elend. Die Religion ist der Seufzer der bedrängten Kreatur, das Gemüth einer herzlosen Welt, wie sie der Geist geistloser Zustände ist. Sie ist das Opium des Volks." (KARL MARX: Einleitung zu Zur Kritik der Hegelschen Rechtsphilosophie; v: Deutsch-Französische Jahrbücher 1844)
Sicer pa "cenim" vrhunske "poznavalce" Marxovega opusa in se klanjam njihovim "ugotovitvam" o mojem 'zavajanju'…
No, če se zresnim, pa je tvoj komentar sam s sabo v nasprotju.
Praviš: "Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna." V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
Tudi težave uživalcev opija so 'realne' in prav zaradi tega odvisniki bežijo v 'tolažbo' kadilnic opija. Marx je kritiziral prav ta aspekt religij: dajejo ljudstvu lažno tolažbo, zazibljejo jih v letargijo sprijaznjenja z obstoječim svetom, ki je 'od boga dan' in zato ga ljudje ne smejo spreminjati. Daj cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega – ali krajše po Cankarju: Moli in delaj, grba ti bo že sama zrasla!
In ja - z odpravo alienacij vseh vrst bo odpadla družbena podstat religij. Ta Mojstrova napoved se že počasi a zanesljivo uresničuje - kot še mnoge druge...
Re: Čudeži in znanost
Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri.vojko napisal/-a:Če se že predstavljaš za poznavalca Marxa, ga moraš vsaj pravilno prevajati. Njegov morda največkrat citirani stavek: "Sie ist das Opium des Volks" se namreč prevede kot: "Je opij ljudstva" in ne "za ljudstvo", kar gotovo veš, ker sem opazil, da znaš kar dobro nemško (če bi pozorno spremljal predavanja, bi vedel, da sem enkrat o tem že pisal). Celoten kontekst se v originalu glasi:Rock napisal/-a:Marx je napisal, da 'je vera opij za ljudstvo', toda ne v pomenu, kot opetovano zavaja Vojko.bargo napisal/-a: No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo.
(Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna. [M. je prav tako verjel v 'svetovno proletarsko revolucijo', in v 'odmrtje države'. - Komentar ni potreben.])
"Das religiöse Elend ist in einem der Ausdruck des wirklichen Elendes und in einem die Protestation gegen das wirkliche Elend. Die Religion ist der Seufzer der bedrängten Kreatur, das Gemüth einer herzlosen Welt, wie sie der Geist geistloser Zustände ist. Sie ist das Opium des Volks." (KARL MARX: Einleitung zu Zur Kritik der Hegelschen Rechtsphilosophie; v: Deutsch-Französische Jahrbücher 1844)
Sicer pa "cenim" vrhunske "poznavalce" Marxovega opusa in se klanjam njihovim "ugotovitvam" o mojem 'zavajanju'…
No, če se zresnim, pa je tvoj komentar sam s sabo v nasprotju.
Praviš: "Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna." V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
Rastlinska omama!vojko napisal/-a: Tudi težave uživalcev opija so 'realne' in prav zaradi tega odvisniki bežijo v 'tolažbo' kadilnic opija. Marx je kritiziral prav ta aspekt religij: dajejo ljudstvu lažno tolažbo, zazibljejo jih v letargijo sprijaznjenja z obstoječim svetom, ki je 'od boga dan' in zato ga ljudje ne smejo spreminjati. Daj cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega – ali krajše po Cankarju: Moli in delaj, grba ti bo že sama zrasla!
To ni izvedljivo. Vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne.vojko napisal/-a: In ja - z odpravo alienacij vseh vrst bo odpadla družbena podstat religij. Ta Mojstrova napoved se že počasi a zanesljivo uresničuje - kot še mnoge druge...
Riverdance the final performance
Re: Čudeži in znanost
Vzrok za to, da je postal ateist, materialist?vojko napisal/-a:Marxova pot iz objema religije je bila lažja kot pri večini njegovih sodobnikov – intelektualcev.bargo napisal/-a: No in kaj je povedal o svoji veri? To, da naj bi rekel, da je religija opij za ljudstvo, recimo da vemo. Zanima me, kakšna je bila njegova abstinenčna kriza? Mogoče te sprašujem preveč, saj nisi prepoznal vere Richarda, ne glede na to, kolikor sem se trudil. Vendar zahtevajmo nemogoče!
Če hočemo razumeti nek fenomen, je treba pogledati korenine.
Oba – oče Heinrich in mati Henriette sta bila potomca dolge vrsti rabinov. Ker kot Žid oče ni smel opravljati odvetniškega poklica, je Heinrich Marx prestopil v protestantizem leta 1817. Njun sin Karl je bil krščen v isti cerkvi leta 1824 pri starosti šest let. Obiskoval je protestantsko osnovno šolo, že v gimnaziji pa je postal ateist in materialist in je pričel javno zavračati tako krščansko kot judovsko religijo.
Da je bil 'najbolj upoštevan kritik religij':/.../
To znanje jezikov mu je omogočilo enciklopedično poznavanje svetovne (predvsem pa seveda evropske) sociološke misli in je lahko prehodil pot od otroka pravovernih Židov (kasneje protestantov) do najbolj upoštevanega kritika religij.
kdo tako trdi (subjektno vprašanje), ali zaradi česa naj bi bilo tako (objektno vprašanje)?
Naslov njegove disertacije?Marx je bil ateist, preden je sploh razvil svoje komunistične teorije. Kot moto za svojo doktorsko disertacijo si je izbral ta citat iz Prometeja: "Preprosta resnica je, da gojim 'sovraštvo do vseh bogov' ("'gainst all the Gods").V svoji disertciji je izjavil, da bi morali "človeško samozavedanje pripoznati kot najvišje božanstvo." ("recognize as the highest divinity, the human self-consciousness itself!")
S katerega področja je doktoriral?
Pri kom je doktoriral?
Re: Čudeži in znanost
Kaj je religija (vklj. z etimologijo), kaj vera, in v čem je razlika, je sporno (diskutabilno).bargo napisal/-a:Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri.vojko napisal/-a: Praviš: "Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna." V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
(Jaz v primerih, ko ne gre za specialne traktate [o religijah], uporabljam izraza kot enakovredna.)
vojko napisal/-a: In ja - z odpravo alienacij vseh vrst bo odpadla družbena podstat religij. Ta Mojstrova napoved se že počasi a zanesljivo uresničuje - kot še mnoge druge...
Se strinjam: brez vere (tu religija morda ni povsem ustrezen sinonim) bi človeškega življenja ne bilo.bargo napisal/-a:To ni izvedljivo. Vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne.
Re: Čudeži in znanost
Še kako res, vera je vgrajena, vgrajevalci pa so predstavniki religije.bargo napisal/-a:Religija pa bazira na vgrajeni veri.
Tudi neumnosti in primitivnosti ne moremo odpraviti.Vere ne moremo odpraviti ...
Je še kateri drugi?... vsaj znotraj našega sveta ne.
Re: Čudeži in znanost
Sam bi rekel, da vero izgrajujemo, čeprav nekateri mislijo, da so jo že zgradili.Roman napisal/-a:Še kako res, vera je vgrajena, vgrajevalci pa so predstavniki religije.bargo napisal/-a:Religija pa bazira na vgrajeni veri.
Recimo. Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.Roman napisal/-a:Tudi neumnosti in primitivnosti ne moremo odpraviti.bargo napisal/-a: Vere ne moremo odpraviti ...
Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku.Roman napisal/-a:Je še kateri drugi?bargo napisal/-a: ... vsaj znotraj našega sveta ne.
Re: Čudeži in znanost
Religija bazira na veri tako, kot vse ideologije.Rock napisal/-a:Kaj je religija (vklj. z etimologijo), kaj vera, in v čem je razlika, je sporno (diskutabilno).bargo napisal/-a:Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri.vojko napisal/-a: Praviš: "Pač pa je M. v resnici menil, da so težave ljudstva realne, da vera daje ljudstvu tolažbo - toda da bodo z odpravo 'alienacije' težave same po sebi minile, in bo tudi vera zato odmrla kot nepotrebna." V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
(Jaz v primerih, ko ne gre za specialne traktate [o religijah], uporabljam izraza kot enakovredna.)
Drži, vendar ne samo človeškega.Rock napisal/-a:vojko napisal/-a: In ja - z odpravo alienacij vseh vrst bo odpadla družbena podstat religij. Ta Mojstrova napoved se že počasi a zanesljivo uresničuje - kot še mnoge druge...Se strinjam: brez vere (tu religija morda ni povsem ustrezen sinonim) bi človeškega življenja ne bilo.bargo napisal/-a:To ni izvedljivo. Vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne.
Two Monkeys Were Paid Unequally
Si videl, da tudi opice zahtevajo pravičnost?
V tej luči je Marx samo ubesedil vero, a ne?
Re: Čudeži in znanost
Odlično.bargo napisal/-a:Recimo. Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.Roman napisal/-a:Tudi neumnosti in primitivnosti ne moremo odpraviti.bargo napisal/-a: Vere ne moremo odpraviti ...
'Neumnost, primitivnost' - je nujnost (objektivnost). Errare humanum est. Predstavlja negativni zgled. (Bi. je celo ostrejša: 'Kaznoval bom grehe prednikov do tretjega, četrtega kolena.') Je 'nujno zlo', in zato (v tem smislu) ni zlo.
Bargo, 'da eno brez drugega nima potenciala' - kako si prišel do tega zaključka?
bargo napisal/-a: ... vsaj znotraj našega sveta ne.
Roman napisal/-a: Je še kateri drugi?
'... še bližje Stvarniku' - se strinjam.bargo napisal/-a: Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku.
In pa: poleg (duševnega) 'doživljanja' obstaja tudi 'objektivni svet' (in kar predstavlja spoznavoslovno nepremostljiv problem; Einstein je topogledno izrekel odlične misli).
Re: Čudeži in znanost
Ne boš verjel, SOMBRERO je povod, saj veš KFN. Kje to piše v bibljiji? Link? Strah zavira radovednost.Rock napisal/-a: bargo: Vere ne moremo odpraviti ...
Roman: Tudi neumnosti in primitivnosti ne moremo odpraviti.
Bargo: Recimo. Vendar to je podobno, kot dobro in zlo, eno brez drugega nima potenciala.
Odlično.
'Neumnost, primitivnost' - je nujnost (objektivnost). Errare humanum est. Predstavlja negativni zgled. (Bi. je celo ostrejša: 'Kaznoval bom grehe prednikov do tretjega, četrtega kolena.') Je 'nujno zlo', in zato (v tem smislu) ni zlo.
Bargo, 'da eno brez drugega nima potenciala' - kako si prišel do tega zaključka?
Rock, bi ti lahko začel pisati manj zgoščeno, s težavo se prebijam skozi. Imam mačeto, pa ne zadošča več.Rock napisal/-a:bargo napisal/-a: ... vsaj znotraj našega sveta ne.Roman napisal/-a: Je še kateri drugi?'... še bližje Stvarniku' - se strinjam.bargo napisal/-a: Precej verjetno, ker če ne smo še bliže stvarniku.
In pa: poleg (duševnega) 'doživljanja' obstaja tudi 'objektivni svet' (in kar predstavlja spoznavoslovno nepremostljiv problem; Einstein je topogledno izrekel odlične misli).
No problem can be solved from the same level of consciousness that created it.
-- Albert Einstein
Wayra - Voices of the Wind
Re: Čudeži in znanost
vojko napisal/-a:V bistvu je Marx tako mislil, če do onemoglosti poenostavimo zadeve.
bargo napisal/-a: Ne, glede na citate Marx, ne govori o veri, temveč o religiji. Religija pa bazira na vgrajeni veri.
Rock napisal/-a: Kaj je religija (vklj. z etimologijo), kaj vera, in v čem je razlika, je sporno (diskutabilno).
(Jaz v primerih, ko ne gre za specialne traktate [o religijah], uporabljam izraza kot enakovredna.)
Seveda. Geneza znanja: novorojenec zna zelo malo, nato predšolska vzgoja in učenje; pred stoletji je bila večina ljudi nepismena, danes imamo v (geografsko) majhni Sloveniji štiri univerze.bargo napisal/-a: Religija bazira na veri
(Jaz religijo običajno razumem kot 'institucionalizirano vero'.)
Religijo in ideologijo je potrebno razlikovati.bargo napisal/-a:tako, kot vse ideologije.
vojko napisal/-a: In ja - z odpravo alienacij vseh vrst bo odpadla družbena podstat religij. Ta Mojstrova napoved se že počasi a zanesljivo uresničuje - kot še mnoge druge...
bargo napisal/-a:To ni izvedljivo. Vere ne moremo odpraviti, vsaj znotraj našega sveta ne.
Rock napisal/-a: Se strinjam: brez vere (tu religija morda ni povsem ustrezen sinonim) bi človeškega življenja ne bilo.
Tu je bil hss pač močnejši. - In ti govoriš o pravičnosti?bargo napisal/-a: Drži, vendar ne samo človeškega.
Two Monkeys Were Paid Unequally
Si videl, da tudi opice zahtevajo pravičnost?
V tej luči je Marx samo ubesedil vero, a ne?
Darwin (evolucija, zmaga močejši), mar ne!
Sploh pa, kontekstualno 'vera' ni povezana s 'pravičnostjo'.
Če pa interpretiram kot provokacijo, odlično! Toda, ali smem?
V vsakem primeru čakam npr. na vojka, Romana, problemija, itd.