Kratko, jedrnato - in podprto z dokazi!Motore napisal/-a: ↑25.10.2017 10:30No, okus na atomskem nivoju je neumnost. Elementi iz periodične tabele nimajo okusa (poleg tega razen nekaterih izjem, bi te zaužitje čistih elementov zelo verjetno ubilo), ker ne interagirajo z recepotrji v ustih oziroma nosu. Šele ko se vežejo z drugimi atomi in nastane molekula, ki lahko z receptorji interagira lahko začnemo govoriti o okusu (taste, v ustih) in aromi (v nosu).
Če pa hočemo dobiti okus (flavor) smetane, pa je potrebno združiti veliko različnih molekul, ki interagirajo z receptorji v ustih ter v nosu in posledično to možgani interpretirajo kot okus smetane.
http://www.scienceofcooking.com/what_is_flavor.htm
http://www.scienceofcooking.com/taste_molecules.htm
Jah Bargo zelo rad meša plasti torte po svojem okusu.
Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Re: Čudeži in znanost
Odlično Motore, se pridružujem čestitkam. Pa vendar bo treba ta tvoj doprinos k debati malce razplastiti, da vidimo kaj in kako.Motore napisal/-a: ↑25.10.2017 10:30No, okus na atomskem nivoju je neumnost. Elementi iz periodične tabele nimajo okusa (poleg tega razen nekaterih izjem, bi te zaužitje čistih elementov zelo verjetno ubilo), ker ne interagirajo z recepotrji v ustih oziroma nosu. Šele ko se vežejo z drugimi atomi in nastane molekula, ki lahko z receptorji interagira lahko začnemo govoriti o okusu (taste, v ustih) in aromi (v nosu).
Če pa hočemo dobiti okus (flavor) smetane, pa je potrebno združiti veliko različnih molekul, ki interagirajo z receptorji v ustih ter v nosu in posledično to možgani interpretirajo kot okus smetane.
http://www.scienceofcooking.com/what_is_flavor.htm
http://www.scienceofcooking.com/taste_molecules.htm
Jah Bargo zelo rad meša plasti torte po svojem okusu.
Verjetno, ker strukture, ki prepoznavajo druge strukture in/ali poročajo ali pa so opazovane ob/pri tem početju, so nekaj razredov večje od atomov.Motore napisal/-a: No, okus na atomskem nivoju je neumnost.
Tako ja, interakcija je ključna pri procesiranju informacije, kar okus zagotovo je. Receptorji so samo neke vrste sprejemniki, ki sprejemajo na nekem frekvenčnem pasu, kar pa seveda ne pomeni, da drugih frekvenc, kot sprejetih, ni. Vojko, tale je ribiška!Motore napisal/-a: Elementi iz periodične tabele nimajo okusa (poleg tega razen nekaterih izjem, bi te zaužitje čistih elementov zelo verjetno ubilo), ker ne interagirajo z recepotrji v ustih oziroma nosu.
Ker se atomi z drugimi atomi povezujejo v molekule, bi bilo mogoče izdelati takšen receptor, ki bi prepoznal atom, ki bi se vezal nanj, a ne?Motore napisal/-a: Šele ko se vežejo z drugimi atomi in nastane molekula, ki lahko z receptorji interagira lahko začnemo govoriti o okusu (taste, v ustih) in aromi (v nosu).
Tako ja, odlično, interpretacija možganov je tista, ki poveže idejo Smetane s smetano oz. strukturo z občutkom in pojmom za komunikacijo.Motore napisal/-a: ki interagirajo z receptorji v ustih ter v nosu in posledično to možgani interpretirajo kot okus smetane.
Spot se reži in pravi: "Kaj jaz voham, se vam niti ne sanja." Spot, kaj delaš?! Joj, polulal se je, videti je, da ga je postalo strah.
To pa ne, če kaj, plasti zložim eno nad drugo ali eno zraven druge, na razstavljanje torte nimam vpliva.Motore napisal/-a: Jah Bargo zelo rad meša plasti torte po svojem okusu.
Re: Čudeži in znanost
Kot lahko vidiš, niti ne. Fotoni so pač rezultat preskoka elektronov v atomu, enkrat dol proti jedru drugič vstran od jedra.vojko napisal/-a: ↑24.10.2017 23:59Bargo, upam da je vse tole ironija s tvoje strani ... Okusi in barve na atomskem nivoju!?bargo napisal/-a: ↑24.10.2017 21:13Smetana ima vendar okus po smetani prav zato je smetana!!! Pa ja ne bo imela okus pa jagodi in bi bila smetana.
Ti tudi praviš, da si materialist in to iz fundamenta ven in atomi so tam nekje blizu temelja in tako sledi, da je vse sestavljeno iz njih tudi Smetana in pa okus po smetani, kot tudi Atomi in kar je še globje od njih. Bog je res komik!
Ko pa nekdo zapiše matematično enačbo iz atomskega fundamenta proti okusu smetane, Smetana := ... , ja potem, potem smo pa tip I, če ne že kar tip II.
Fergie - A Little Work
When everything around us starts to fall
We rise up again to the call
Svetloba se pač oddaja v paketih in foton je pač tak delec.
Če pa pogledaš še bolj globoko pod jedro pa imaš one barvne delce, kar si tudi že ti pisal.
Ribica iz Čudeži in znanost
Bargo: Stavim, da bi obstajala "rdeča krožnica" in ne-obstajal "okrogel trikotnik", če bi delala anketo!
Vojko: Kaj krožnica! To še ni nič! Imamo rdeče, modre in zelene kvarke!
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Poleg tega JE hardver, na katerem teče ta program DEL objektivne realnosti ...
Bargo: V televizorju ni igralcev, ne glede na to, koliko in kakšen je hardware je v njem.
Vojko: S težavo razumem. Gledamo migetajoče piksle na 2D ekranu in naši možgani nam pričarajo 'Izbor miss universum' ...
Kako pa drugače, ena je domača druga pa to ni! Da imamo krave v Prekmurju je logično, ne pa mi govoriti o kravah v Ljubljani, prosim te lepo, no. Tudi na rastlinsko smetano ne moreš staviti, ne glede na parke v Ljubljani.vojko napisal/-a: In ker ima smetana Ljubljanskih mlekarn verjetno drugačen okus kot tista iz Pomurskih, vsebuje najbrž tudi druge atome, kaj?
Katere pa so vse lastnosti ene molekule?vojko napisal/-a: Povej mi, kako bi na podlagi ene molekule vode ugotovil vse njene lastnosti?
Re: Čudeži in znanost
Dobro veš, da sem mislil na lastnosti VODE ...bargo napisal/-a: ↑25.10.2017 20:40Kot lahko vidiš, niti ne. Fotoni so pač rezultat preskoka elektronov v atomu, enkrat dol proti jedru drugič vstran od jedra.vojko napisal/-a: ↑24.10.2017 23:59Bargo, upam da je vse tole ironija s tvoje strani ... Okusi in barve na atomskem nivoju!?bargo napisal/-a: ↑24.10.2017 21:13
Smetana ima vendar okus po smetani prav zato je smetana!!! Pa ja ne bo imela okus pa jagodi in bi bila smetana.
Ti tudi praviš, da si materialist in to iz fundamenta ven in atomi so tam nekje blizu temelja in tako sledi, da je vse sestavljeno iz njih tudi Smetana in pa okus po smetani, kot tudi Atomi in kar je še globje od njih. Bog je res komik!
Ko pa nekdo zapiše matematično enačbo iz atomskega fundamenta proti okusu smetane, Smetana := ... , ja potem, potem smo pa tip I, če ne že kar tip II.
Fergie - A Little Work
When everything around us starts to fall
We rise up again to the call
Svetloba se pač oddaja v paketih in foton je pač tak delec.
Če pa pogledaš še bolj globoko pod jedro pa imaš one barvne delce, kar si tudi že ti pisal.
Ribica iz Čudeži in znanost
Bargo: Stavim, da bi obstajala "rdeča krožnica" in ne-obstajal "okrogel trikotnik", če bi delala anketo!
Vojko: Kaj krožnica! To še ni nič! Imamo rdeče, modre in zelene kvarke!
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Poleg tega JE hardver, na katerem teče ta program DEL objektivne realnosti ...
Bargo: V televizorju ni igralcev, ne glede na to, koliko in kakšen je hardware je v njem.
Vojko: S težavo razumem. Gledamo migetajoče piksle na 2D ekranu in naši možgani nam pričarajo 'Izbor miss universum' ...
Kako pa drugače, ena je domača druga pa to ni! Da imamo krave v Prekmurju je logično, ne pa mi govoriti o kravah v Ljubljani, prosim te lepo, no. Tudi na rastlinsko smetano ne moreš staviti, ne glede na parke v Ljubljani.vojko napisal/-a: In ker ima smetana Ljubljanskih mlekarn verjetno drugačen okus kot tista iz Pomurskih, vsebuje najbrž tudi druge atome, kaj?
Katere pa so vse lastnosti ene molekule?vojko napisal/-a: Povej mi, kako bi na podlagi ene molekule vode ugotovil vse njene lastnosti?
Re: Čudeži in znanost
Tvoje izražanje na sploh. Sam imaš morda občutek, da na kaj resnega namiguješ, v resnici prodajaš meglo. Kakor želiš.
Lahko to kako dokažeš? Do sedaj si vedno iskal pristranost pri meni, nikoli se bias v tvojih trditvah ni nanašal nate.Ne drži pa, da vidim "pristranost tam, kamor gledam, ne pa tam, od koder gledam.".
Se mi je zdelo. Značilno.Ne, ne vidim bias-a.Roman napisal/-a:Vidiš bias? Pomembno se ti zdi ugibanje, ne pa rezultati.
Ne, ničesar ne pričakujem. In povedano tudi ne dokazuje, da je znanost ugibanje. Razumem sicer, da z znanstvenimi dognanji nisi zadovoljen, kaže pa, da si zadovoljen s tistimi, ki so ta dognanja zlorabili proti človeštvu. Zdaj razumem razne verske nauke, ki prepovedujejo znanstveno udejstvovanje. Izum loka je bil prava katastrofa za človeštvo. Morda pa so to bili že pestnjaki, ki jih je bilo mogoče sočloveku vreči v glavo.Sedaj pričakuješ, da povem nekaj v tem smislu: "kar poglej kaj smo naredili z okoljem, koliko ljudi smo pobili zaradi rezultatov, do katerih je prišla znanost, še več, znanost je celo sodelovala pri namenskem razvoju orožja za pobijanje so ljudi, da sploh ne omenjam vseh referenc na znanost v primeru evgenike, itd."
Ne. Znanost nima ničesar pri tem. Znanost odkriva delovanje vesolja, pri tem pa seveda ni mogoče, da ne bi odkrila tudi česa škodljivega. Ampak ti kriviš znanost, ne recimo narave ali celo, bog ne daj, boga.vse to so namreč dejstva, ki govorijo o znanosti in nje rezultatih, a ne?
Zakaj znanost tako grobo omejuješ? Jemlješ ji vsa spoznanja, vse rezultate, vse teorije, vse, zaradi česar znanost sploh je.Samo dobro veš, da je znanost samo metoda
metoda oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek (SSKJ)
Spet mešaš plasti. Atomske bombe na Hirošimo ni vrgel znanstvenik.kot veš, smo mi polni namenov, interesov, ki stojijo pred ali za nameni, kakor pač želiš, o spoznanju in znanju.
Znanja je več vrst in moči tudi. Taka pavšalna ocena ne zadošča, čeprav je načelno točna. Hitler ni obvladoval množic s periodno tabelo elementov.Znanje je moč, a ne?
Kaj pomeni "bolj živo"?in znanje je nekaj, kar lahko naredi življenje bolj živo
Spet na čuden način posplošuješ. Kdo mi? Jaz nimam nobene želje, veselja ali potrebe po ubijanju. Pa imam gotovo dovolj znanja za to, kljub temu, da ne znam izdelati atomske bombe, kajne. Pri čemer vzrok ni nikoli (ne)znanje, nikoli razum, ampak vedno čustvena vpetost. Pod čustvi seveda nimam v mislih samo ljubezni.in upati je, da se vsi ne pobijemo prav zaradi znanja ali veliko bolje neznanja.
Prav.Ti bi meni naložil delo; zbiranje fižolčkov in potem še preštevanja njih, da bi spoznal "Kako je štetje omejeno s tvojim dojemanjem procesa?", te to jaz prav razumem?
No, naivnosti ti menda še nisem očital, čeprav kar sije iz nekaterih tvojih trditev. Včasih imam sicer občutek, da je tvoja naivnost le kulisa, za katero se skriva določen namen, ampak lahko se motim.Mogoče sem naiven samo tako pa spet ne.
Jaz to vem, trdiš, da to veš tudi ti. Napredujeva.Tako pa res ne smeš pretiravati, fižolčki pa že ne morejo šteti.
Seveda, tudi brez razlikovanja. Problem je v procesu, za katerega navijaš.Glede na predlog, da preštejem milijon fižolčkov bi lahko s tem "razlikovanjem" v času nastal problem.
Težko. To, da midva pripadava recimo isti jezikovni skupini, ni nobena povezava. To, da sva v istem vesolju, ni nobena povezava. Kaj sploh misliš z besedo "povezava"?mogoče je tudi, da se ti ne zavedaš povezav.
Seveda ne. Jaz sem ločen od tebe, ti s ločen od mene. Skozi pogovor sicer v neznatni meri vplivava drug na drugega (temu lahko pogojno rečeva povezava), ampak če se komu od naju karkoli zgodi, se na drugem to ne bo nič poznalo. "Vse je povezano" je pretiravanje par excellence.Vse je povezano in ne moreš ločiti eno od drugega pa če tudi se še tako trudiš, a ne?
Pravzaprav ne, sem pa bil pomemben sodelavec.Ti še nisi naredil torte, kaj?
Seveda, ampak ti si iz neznanega vzroka ohranjanje informacij povezal samo s prinašanjem, z odnašanjem pa ne.No, ne vem. Informacije so in se prenašajo
Najbrž si spet nekaj zamešal. Hitrost potovanja pisma je na primer bistveno manjša od svetlobne.in Albert pravi, da s absolutno hitrostjo
Tudi za prenašanje potrebuješ energijo.vendar če jih želiš pa spreminjati potrebuješ energijo, a ne?
Z navedenim morda ustvarjaš svoj model vesolja, svoje mesto v družbi in podobne lepe reči, ampak vesolja s tem ne ustvarjaš.Z življenjem, vsakodnevnimi iterakcijami.Roman napisal/-a:Kako ti ustvarjaš vesolje?
Ne.Si ti nebesno telo?
Ja. In kaj si hotel s tem reči?Si ti v vesolju?
Bravo, saj razumeš.Saj, kako pa drugače, če je narava vse kar je, potem govoriti o nadnaravnih zakonih nima smisla.Roman napisal/-a:Po naravnih zakonitostih.
Recimo. Ampak, ali poznaš kak naravni zakon, ki se je spremenil?Če gre res za zakone, ko nespremenljiva pravila, pa je že drugo vprašanje, kaj ne?
Ti lenoba tiJe ni potrebno, lahko bi naredil samo obnovo in tako bi koristil sebi, da ne pozabiš in meni, da me seznaniš.
Jaz že zdaj vidim.No, tole bova še videla.Roman napisal/-a:Bias, dragi moj bargo.
Zdaj bi morala slediti pridiga o razlikovanju med plastmi narave, ampak ne bi zalegla.samo ni pa nemogoče, ker smetana je sestavljena iz atomov, a ne?
Ne kaži vendar svoje naivnosti tako na glas. Me spravljaš v zadrego.Tudi ti si sestavljen iz atomov in TI ali JAZ pa Smetana in evo okus po smetani.
Re: Čudeži in znanost
Namigoval da bi, kot hoteno prikrito omenjati nekaj. Mislim, da ne. Recimo, ko ti govoriš o resnici, mi to nariše nasmeh na ustnice, kar je konkretno izražanje, a ne?
Verjetno lahko, če boš podal kriterije kaj bo zate dokaz, ki ga boš sprejel.Roman napisal/-a:Lahko to kako dokažeš? Do sedaj si vedno iskal pristranost pri meni, nikoli se bias v tvojih trditvah ni nanašal nate.Ne drži pa, da vidim "pristranost tam, kamor gledam, ne pa tam, od koder gledam.".
Značilno za koga ali kaj? Kako pa se imenujejo tisti, ki izkazujejo to značilnost?Roman napisal/-a:Se mi je zdelo. Značilno.Ne, ne vidim bias-a.Roman napisal/-a:Vidiš bias? Pomembno se ti zdi ugibanje, ne pa rezultati.
Če govorim o rezultatih in posledicah, ne morem hkrati govoriti še o vzrokih in principih, ker, ko ti potem razstaviš vse to na dele, se celota itak izgubi. Ne, ne razumeš prav, ker jaz sem z znanstvenimi rezultati zelo zadovoljen in me celo presenečajo, kar verjetno ne velja zate.Roman napisal/-a:Ne, ničesar ne pričakujem. In povedano tudi ne dokazuje, da je znanost ugibanje. Razumem sicer, da z znanstvenimi dognanji nisi zadovoljen, kaže pa, da si zadovoljen s tistimi, ki so ta dognanja zlorabili proti človeštvu. Zdaj razumem razne verske nauke, ki prepovedujejo znanstveno udejstvovanje. Izum loka je bil prava katastrofa za človeštvo. Morda pa so to bili že pestnjaki, ki jih je bilo mogoče sočloveku vreči v glavo.Sedaj pričakuješ, da povem nekaj v tem smislu: "kar poglej kaj smo naredili z okoljem, koliko ljudi smo pobili zaradi rezultatov, do katerih je prišla znanost, še več, znanost je celo sodelovala pri namenskem razvoju orožja za pobijanje so ljudi, da sploh ne omenjam vseh referenc na znanost v primeru evgenike, itd."
Znanost je metoda, sistematičen način za grajenje znanja in nič več kot to. Ne razumem kako ti to ni jasno, ko znanost kar naprej povezuješ z ljudmi, ki pač samo izvajajo to metodo, bolj ali manj kredibilno. Pusti boga ob strani, če ga že znotraj ne vidiš. Saj veš, narava je vse kar je.Roman napisal/-a:Ne. Znanost nima ničesar pri tem. Znanost odkriva delovanje vesolja, pri tem pa seveda ni mogoče, da ne bi odkrila tudi česa škodljivega. Ampak ti kriviš znanost, ne recimo narave ali celo, bog ne daj, boga.vse to so namreč dejstva, ki govorijo o znanosti in nje rezultatih, a ne?
Nič grobega ni. Ničesar ne jemljem znanosti, ker metoda ničesar nima razen navodila, ki jo definira in definicijo smo podali mi, dvonožni prvaki.Roman napisal/-a:Zakaj znanost tako grobo omejuješ? Jemlješ ji vsa spoznanja, vse rezultate, vse teorije, vse, zaradi česar znanost sploh je.Samo dobro veš, da je znanost samo metoda
metoda oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek (SSKJ)
Kaj ti sploh razumeš pod pojmom znanost?
SSKJ: znánost -i ž (á) 1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj
Verjetno res ni znanstvenik vrgel atomske bombe, ker bi moral biti še pilot ali pa navigator ali kaj vem kaj, da bi lahko poletel z njimi. Vendar, če ljudje ne bi naredili atomske bombe je tudi nihče nebi mogel odvreči in ko sva že pri dejanjih bi lahko atomsko bombo odvrgla tudi opica, da pa bi jo izdelala je zelo malo verjetno, a ne?Roman napisal/-a:Spet mešaš plasti. Atomske bombe na Hirošimo ni vrgel znanstvenik.kot veš, smo mi polni namenov, interesov, ki stojijo pred ali za nameni, kakor pač želiš, o spoznanju in znanju.
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Prilagajanju naše logike 'tej zunanji relativno stabilni danosti' pravimo v pogovornem jeziku 'napredek znanosti' ...
Bargo: Odlično, samo ne pozabi, vsi smo mi znanstveniki.
Res je, da je Adolf imel očitno drugačno znanje od naravoslovnega, zavedal se je situacije in z zavedanjem dosegal svoje cilje, enega za drugim in dobro je, da ga je nekdo ustavil na tej njegovi poti. Imel pa je veliko sledilcev z naravoslovnim znanjem, ker drugače ne bi prišli nikamor, a ne?Roman napisal/-a:Znanja je več vrst in moči tudi. Taka pavšalna ocena ne zadošča, čeprav je načelno točna. Hitler ni obvladoval množic s periodno tabelo elementov.Znanje je moč, a ne?
Da se dogaja na neki drugi ravni, recimo, da je to neka druga plast torte. Primer, če greš na "vlak smrti" se takrat počutiš bolj ali manj živega?Roman napisal/-a:Kaj pomeni "bolj živo"?in znanje je nekaj, kar lahko naredi življenje bolj živo
Verjetno res nimaš želje za ubijanje, ker pač ni potrebno ubijati, da bi preživel in vendar programi za ubijanje so v tebi, izmojstreni so do specialnosti in čakajo na zagon, a ne? Veš, to je podobno kot imajo države generale, ki se pripravljajo na vojno in mogoče je, da nikoli ne bodo sodelovali v njej in tako se lahko počutijo nekoristne, kar je še posebej nevarno v družbi, ki je naravnana na pridobivanje koristi, a ne?Roman napisal/-a:Spet na čuden način posplošuješ. Kdo mi? Jaz nimam nobene želje, veselja ali potrebe po ubijanju. Pa imam gotovo dovolj znanja za to, kljub temu, da ne znam izdelati atomske bombe, kajne. Pri čemer vzrok ni nikoli (ne)znanje, nikoli razum, ampak vedno čustvena vpetost. Pod čustvi seveda nimam v mislih samo ljubezni.in upati je, da se vsi ne pobijemo prav zaradi znanja ali veliko bolje neznanja.
Lepo, če tako misliš te moram vprašati, če si metal kocko in je slučajno ostala na robu? Empirika odloča, če teorija ne zadošča.Roman napisal/-a:Prav.Ti bi meni naložil delo; zbiranje fižolčkov in potem še preštevanja njih, da bi spoznal "Kako je štetje omejeno s tvojim dojemanjem procesa?", te to jaz prav razumem?No, naivnosti ti menda še nisem očital, čeprav kar sije iz nekaterih tvojih trditev. Včasih imam sicer občutek, da je tvoja naivnost le kulisa, za katero se skriva določen namen, ampak lahko se motim.Mogoče sem naiven samo tako pa spet ne.Jaz to vem, trdiš, da to veš tudi ti. Napredujeva.Tako pa res ne smeš pretiravati, fižolčki pa že ne morejo šteti.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Prav lahko nehava, vendar kriterij za mirovanje kocke je bil podan, 2 sekundi glede na mirujočega opazovalca
Roman: Torej je problem rešen. Kocka, ki pade na svoj rob, ne more stati dve sekundi pri miru.
Bargo: Pošteni meti vendar zahtevajo, da kocka pada na svoje robe!
Kocka, ki pade na rob, bo na koncu prevračanja preko robov, največkrat obstala na njeni stranici
Aha, vidiš povezave zanikaš, ker postavljaš svoje definicije za povezave pri čemer se zavedaš, da ne veš KAKO bi omejil gravitacijo in zelo verjetno je da verjameš, da so smiselne samo tiste povezave za katere je mogoče videti vpliv na strukture. Videnje pa je seveda povezano z znanjem in zelo verjetno tudi s kontrolo, ker če ne znaš ponoviti potem to ni znanje, a ne?Roman napisal/-a:Seveda, tudi brez razlikovanja. Problem je v procesu, za katerega navijaš.Glede na predlog, da preštejem milijon fižolčkov bi lahko s tem "razlikovanjem" v času nastal problem.Težko. To, da midva pripadava recimo isti jezikovni skupini, ni nobena povezava. To, da sva v istem vesolju, ni nobena povezava. Kaj sploh misliš z besedo "povezava"?mogoče je tudi, da se ti ne zavedaš povezav.
Izjava "Vse je povezano" je dejstvo, gravitacija povezuje in samo gravitacija je tista za katero velja, da masa privlači maso in zate, kot materialista velja, da je masa v temelju in iz nje izhaja vse kar je, a ne?Roman napisal/-a:Seveda ne. Jaz sem ločen od tebe, ti s ločen od mene. Skozi pogovor sicer v neznatni meri vplivava drug na drugega (temu lahko pogojno rečeva povezava), ampak če se komu od naju karkoli zgodi, se na drugem to ne bo nič poznalo. "Vse je povezano" je pretiravanje par excellence.Vse je povezano in ne moreš ločiti eno od drugega pa če tudi se še tako trudiš, a ne?
Lepo, če opazuješ ali delaš po navodilih pač ni isto, kot če jo narediš sam. Poskusi, boš videl razliko. Najbolje je, da delaš sam, brez recepta, uporabiš vso tvoje trenutno vedenje o torti in se lotiš nje izdelave. Doživel boš, da je izvajanje po navodilih enostavno, zahteva disciplino in natančnost medtem ko je kreiranje torte povsem nekaj drugega.Roman napisal/-a:Pravzaprav ne, sem pa bil pomemben sodelavec.Ti še nisi naredil torte, kaj?
Ne, seveda lahko gre počasneje, pismo lahko prenaša golob pismonoša ali pa elektromagnetno valovanje po žici ali pa po praznem prostoru, ki seveda ni prazen, ker se po njem prenaša beseda, ki je zapisana v pismu.Roman napisal/-a:Seveda, ampak ti si iz neznanega vzroka ohranjanje informacij povezal samo s prinašanjem, z odnašanjem pa ne.No, ne vem. Informacije so in se prenašajoNajbrž si spet nekaj zamešal. Hitrost potovanja pisma je na primer bistveno manjša od svetlobne.in Albert pravi, da s absolutno hitrostjo
Samo na začetku prenašanja informacije in še to, če želiš prenesti tisto informacijo, katero si se namenil prenesti. Tik,tik, tik, se oglaša gaigerjev števec, ko sprejema informacije.Roman napisal/-a:Tudi za prenašanje potrebuješ energijo.vendar če jih želiš pa spreminjati potrebuješ energijo, a ne?
Če ne bi bilo mene, ne bi bilo mojih otrok, enako velja zate, za nas, in če tako praviš, Zemlja ne bi bila videti iz vesolja kakor novoletna jelka, a ne?Roman napisal/-a:Z navedenim morda ustvarjaš svoj model vesolja, svoje mesto v družbi in podobne lepe reči, ampak vesolja s tem ne ustvarjaš.Z življenjem, vsakodnevnimi iterakcijami.Roman napisal/-a:Kako ti ustvarjaš vesolje?
Da si v vesolju, očitno na nebesnem telesu in sodeluješ v sokreiranju nebesnega telesa recimo, kot kipar, ki kleše iz kamna, mi klešemo iz zemlje, a ne?Roman napisal/-a:Ne.Si ti nebesno telo?Ja. In kaj si hotel s tem reči?Si ti v vesolju?
Definiraj spremembo naravnega zakona? "Zakoni so brezčasni in so posledica kvantnih fluktuacij niča!" bi dejal Vojko. Je tako Vojko?Roman napisal/-a:Bravo, saj razumeš.Saj, kako pa drugače, če je narava vse kar je, potem govoriti o nadnaravnih zakonih nima smisla.Roman napisal/-a:Po naravnih zakonitostih.Recimo. Ampak, ali poznaš kak naravni zakon, ki se je spremenil?Če gre res za zakone, ko nespremenljiva pravila, pa je že drugo vprašanje, kaj ne?
Hvala, inteligenca je lena in ravno zato je inteligentna.Roman napisal/-a:Ti lenoba tiJe ni potrebno, lahko bi naredil samo obnovo in tako bi koristil sebi, da ne pozabiš in meni, da me seznaniš.
Zaradi moje naivnosti pač res ne rabiš biti v zadregi, če pa si se tako odločil je to tvoj problem.Roman napisal/-a:Jaz že zdaj vidim.No, tole bova še videla.Roman napisal/-a:Bias, dragi moj bargo.Zdaj bi morala slediti pridiga o razlikovanju med plastmi narave, ampak ne bi zalegla.samo ni pa nemogoče, ker smetana je sestavljena iz atomov, a ne?Ne kaži vendar svoje naivnosti tako na glas. Me spravljaš v zadrego.Tudi ti si sestavljen iz atomov in TI ali JAZ pa Smetana in evo okus po smetani.
Re: Čudeži in znanost
bargo napisal/-a: ↑28.10.2017 9:16Namigoval da bi, kot hoteno prikrito omenjati nekaj. Mislim, da ne. Recimo, ko ti govoriš o resnici, mi to nariše nasmeh na ustnice, kar je konkretno izražanje, a ne?
Verjetno lahko, če boš podal kriterije kaj bo zate dokaz, ki ga boš sprejel.Roman napisal/-a:Lahko to kako dokažeš? Do sedaj si vedno iskal pristranost pri meni, nikoli se bias v tvojih trditvah ni nanašal nate.Ne drži pa, da vidim "pristranost tam, kamor gledam, ne pa tam, od koder gledam.".
Značilno za koga ali kaj? Kako pa se imenujejo tisti, ki izkazujejo to značilnost?Roman napisal/-a:Se mi je zdelo. Značilno.Ne, ne vidim bias-a.
Če govorim o rezultatih in posledicah, ne morem hkrati govoriti še o vzrokih in principih, ker, ko ti potem razstaviš vse to na dele, se celota itak izgubi. Ne, ne razumeš prav, ker jaz sem z znanstvenimi rezultati zelo zadovoljen in me celo presenečajo, kar verjetno ne velja zate.Roman napisal/-a:Ne, ničesar ne pričakujem. In povedano tudi ne dokazuje, da je znanost ugibanje. Razumem sicer, da z znanstvenimi dognanji nisi zadovoljen, kaže pa, da si zadovoljen s tistimi, ki so ta dognanja zlorabili proti človeštvu. Zdaj razumem razne verske nauke, ki prepovedujejo znanstveno udejstvovanje. Izum loka je bil prava katastrofa za človeštvo. Morda pa so to bili že pestnjaki, ki jih je bilo mogoče sočloveku vreči v glavo.Sedaj pričakuješ, da povem nekaj v tem smislu: "kar poglej kaj smo naredili z okoljem, koliko ljudi smo pobili zaradi rezultatov, do katerih je prišla znanost, še več, znanost je celo sodelovala pri namenskem razvoju orožja za pobijanje so ljudi, da sploh ne omenjam vseh referenc na znanost v primeru evgenike, itd."
Znanost je metoda, sistematičen način za grajenje znanja in nič več kot to. Ne razumem kako ti to ni jasno, ko znanost kar naprej povezuješ z ljudmi, ki pač samo izvajajo to metodo, bolj ali manj kredibilno. Pusti boga ob strani, če ga že znotraj ne vidiš. Saj veš, narava je vse kar je.Roman napisal/-a:Ne. Znanost nima ničesar pri tem. Znanost odkriva delovanje vesolja, pri tem pa seveda ni mogoče, da ne bi odkrila tudi česa škodljivega. Ampak ti kriviš znanost, ne recimo narave ali celo, bog ne daj, boga.vse to so namreč dejstva, ki govorijo o znanosti in nje rezultatih, a ne?
Nič grobega ni. Ničesar ne jemljem znanosti, ker metoda ničesar nima razen navodila, ki jo definira in definicijo smo podali mi, dvonožni prvaki.Roman napisal/-a:Zakaj znanost tako grobo omejuješ? Jemlješ ji vsa spoznanja, vse rezultate, vse teorije, vse, zaradi česar znanost sploh je.Samo dobro veš, da je znanost samo metoda
metoda oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek (SSKJ)
Kaj ti sploh razumeš pod pojmom znanost?
SSKJ: znánost -i ž (á) 1. ed. dejavnost, ki si prizadeva metodično priti do sistematično izpeljanih, urejenih in dokazljivih spoznanj
Verjetno res ni znanstvenik vrgel atomske bombe, ker bi moral biti še pilot ali pa navigator ali kaj vem kaj, da bi lahko poletel z njimi. Vendar, če ljudje ne bi naredili atomske bombe je tudi nihče nebi mogel odvreči in ko sva že pri dejanjih bi lahko atomsko bombo odvrgla tudi opica, da pa bi jo izdelala je zelo malo verjetno, a ne?Roman napisal/-a:Spet mešaš plasti. Atomske bombe na Hirošimo ni vrgel znanstvenik.kot veš, smo mi polni namenov, interesov, ki stojijo pred ali za nameni, kakor pač želiš, o spoznanju in znanju.
Nitka iz Čudeži in znanost
Vojko: Prilagajanju naše logike 'tej zunanji relativno stabilni danosti' pravimo v pogovornem jeziku 'napredek znanosti' ...
Bargo: Odlično, samo ne pozabi, vsi smo mi znanstveniki.
Res je, da je Adolf imel očitno drugačno znanje od naravoslovnega, zavedal se je situacije in z zavedanjem dosegal svoje cilje, enega za drugim in dobro je, da ga je nekdo ustavil na tej njegovi poti. Imel pa je veliko sledilcev z naravoslovnim znanjem, ker drugače ne bi prišli nikamor, a ne?Roman napisal/-a:Znanja je več vrst in moči tudi. Taka pavšalna ocena ne zadošča, čeprav je načelno točna. Hitler ni obvladoval množic s periodno tabelo elementov.Znanje je moč, a ne?
Da se dogaja na neki drugi ravni, recimo, da je to neka druga plast torte. Primer, če greš na "vlak smrti" se takrat počutiš bolj ali manj živega?Roman napisal/-a:Kaj pomeni "bolj živo"?in znanje je nekaj, kar lahko naredi življenje bolj živo
Verjetno res nimaš želje za ubijanje, ker pač ni potrebno ubijati, da bi preživel in vendar programi za ubijanje so v tebi, izmojstreni so do specialnosti in čakajo na zagon, a ne? Veš, to je podobno kot imajo države generale, ki se pripravljajo na vojno in mogoče je, da nikoli ne bodo sodelovali v njej in tako se lahko počutijo nekoristne, kar je še posebej nevarno v družbi, ki je naravnana na pridobivanje koristi, a ne?Roman napisal/-a:Spet na čuden način posplošuješ. Kdo mi? Jaz nimam nobene želje, veselja ali potrebe po ubijanju. Pa imam gotovo dovolj znanja za to, kljub temu, da ne znam izdelati atomske bombe, kajne. Pri čemer vzrok ni nikoli (ne)znanje, nikoli razum, ampak vedno čustvena vpetost. Pod čustvi seveda nimam v mislih samo ljubezni.in upati je, da se vsi ne pobijemo prav zaradi znanja ali veliko bolje neznanja.
Lepo, če tako misliš te moram vprašati, če si metal kocko in je slučajno ostala na robu? Empirika odloča, če teorija ne zadošča.Roman napisal/-a:Prav.Ti bi meni naložil delo; zbiranje fižolčkov in potem še preštevanja njih, da bi spoznal "Kako je štetje omejeno s tvojim dojemanjem procesa?", te to jaz prav razumem?No, naivnosti ti menda še nisem očital, čeprav kar sije iz nekaterih tvojih trditev. Včasih imam sicer občutek, da je tvoja naivnost le kulisa, za katero se skriva določen namen, ampak lahko se motim.Mogoče sem naiven samo tako pa spet ne.Jaz to vem, trdiš, da to veš tudi ti. Napredujeva.Tako pa res ne smeš pretiravati, fižolčki pa že ne morejo šteti.
Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Prav lahko nehava, vendar kriterij za mirovanje kocke je bil podan, 2 sekundi glede na mirujočega opazovalca
Roman: Torej je problem rešen. Kocka, ki pade na svoj rob, ne more stati dve sekundi pri miru.
Bargo: Pošteni meti vendar zahtevajo, da kocka pada na svoje robe!
Kocka, ki pade na rob, bo na koncu prevračanja preko robov, največkrat obstala na njeni stranici
Aha, vidiš povezave zanikaš, ker postavljaš svoje definicije za povezave pri čemer se zavedaš, da ne veš KAKO bi omejil gravitacijo in zelo verjetno je da verjameš, da so smiselne samo tiste povezave za katere je mogoče videti vpliv na strukture. Videnje pa je seveda povezano z znanjem in zelo verjetno tudi s kontrolo, ker če ne znaš ponoviti potem to ni znanje, a ne?Roman napisal/-a:Seveda, tudi brez razlikovanja. Problem je v procesu, za katerega navijaš.Glede na predlog, da preštejem milijon fižolčkov bi lahko s tem "razlikovanjem" v času nastal problem.Težko. To, da midva pripadava recimo isti jezikovni skupini, ni nobena povezava. To, da sva v istem vesolju, ni nobena povezava. Kaj sploh misliš z besedo "povezava"?mogoče je tudi, da se ti ne zavedaš povezav.
Izjava "Vse je povezano" je dejstvo, gravitacija povezuje in samo gravitacija je tista za katero velja, da masa privlači maso in zate, kot materialista velja, da je masa v temelju in iz nje izhaja vse kar je, a ne?Roman napisal/-a:Seveda ne. Jaz sem ločen od tebe, ti s ločen od mene. Skozi pogovor sicer v neznatni meri vplivava drug na drugega (temu lahko pogojno rečeva povezava), ampak če se komu od naju karkoli zgodi, se na drugem to ne bo nič poznalo. "Vse je povezano" je pretiravanje par excellence.Vse je povezano in ne moreš ločiti eno od drugega pa če tudi se še tako trudiš, a ne?
Lepo, če opazuješ ali delaš po navodilih pač ni isto, kot če jo narediš sam. Poskusi, boš videl razliko. Najbolje je, da delaš sam, brez recepta, uporabiš vso tvoje trenutno vedenje o torti in se lotiš nje izdelave. Doživel boš, da je izvajanje po navodilih enostavno, zahteva disciplino in natančnost medtem ko je kreiranje torte povsem nekaj drugega.Roman napisal/-a:Pravzaprav ne, sem pa bil pomemben sodelavec.Ti še nisi naredil torte, kaj?
Ne, seveda lahko gre počasneje, pismo lahko prenaša golob pismonoša ali pa elektromagnetno valovanje po žici ali pa po praznem prostoru, ki seveda ni prazen, ker se po njem prenaša beseda, ki je zapisana v pismu.Roman napisal/-a:Seveda, ampak ti si iz neznanega vzroka ohranjanje informacij povezal samo s prinašanjem, z odnašanjem pa ne.No, ne vem. Informacije so in se prenašajoNajbrž si spet nekaj zamešal. Hitrost potovanja pisma je na primer bistveno manjša od svetlobne.in Albert pravi, da s absolutno hitrostjo
Samo na začetku prenašanja informacije in še to, če želiš prenesti tisto informacijo, katero si se namenil prenesti. Tik,tik, tik, se oglaša gaigerjev števec, ko sprejema informacije.Roman napisal/-a:Tudi za prenašanje potrebuješ energijo.vendar če jih želiš pa spreminjati potrebuješ energijo, a ne?
Če ne bi bilo mene, ne bi bilo mojih otrok, enako velja zate, za nas, in če tako praviš, Zemlja ne bi bila videti iz vesolja kakor novoletna jelka, a ne?Roman napisal/-a:Z navedenim morda ustvarjaš svoj model vesolja, svoje mesto v družbi in podobne lepe reči, ampak vesolja s tem ne ustvarjaš.Z življenjem, vsakodnevnimi iterakcijami.
Da si v vesolju, očitno na nebesnem telesu in sodeluješ v sokreiranju nebesnega telesa recimo, kot kipar, ki kleše iz kamna, mi klešemo iz zemlje, a ne?Roman napisal/-a:Ne.Si ti nebesno telo?Ja. In kaj si hotel s tem reči?Si ti v vesolju?
Definiraj spremembo naravnega zakona? "Zakoni so brezčasni in so posledica kvantnih fluktuacij niča!" bi dejal Vojko. Je tako Vojko?Roman napisal/-a:Bravo, saj razumeš.Saj, kako pa drugače, če je narava vse kar je, potem govoriti o nadnaravnih zakonih nima smisla.Recimo. Ampak, ali poznaš kak naravni zakon, ki se je spremenil?Če gre res za zakone, ko nespremenljiva pravila, pa je že drugo vprašanje, kaj ne?
Hvala, inteligenca je lena in ravno zato je inteligentna.Roman napisal/-a:Ti lenoba tiJe ni potrebno, lahko bi naredil samo obnovo in tako bi koristil sebi, da ne pozabiš in meni, da me seznaniš.
Zaradi moje naivnosti pač res ne rabiš biti v zadregi, če pa si se tako odločil je to tvoj problem.Roman napisal/-a:Jaz že zdaj vidim.No, tole bova še videla.Zdaj bi morala slediti pridiga o razlikovanju med plastmi narave, ampak ne bi zalegla.samo ni pa nemogoče, ker smetana je sestavljena iz atomov, a ne?Ne kaži vendar svoje naivnosti tako na glas. Me spravljaš v zadrego.Tudi ti si sestavljen iz atomov in TI ali JAZ pa Smetana in evo okus po smetani.
Tako je.Definiraj spremembo naravnega zakona? "Zakoni so brezčasni in so posledica kvantnih fluktuacij niča!" bi dejal Vojko. Je tako Vojko?
Re: Čudeži in znanost
Lepo in potem je Janez še kako aktualen. Kako že gre: " V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. ..."
Albert se reži in pravi čas je relativen in ko imaš maso celotnega vesolja pred seboj je še toliko bolj relativen. Mislim, da bi se tudi prof. Linde sedaj zabaval.
The Tao is like a well:
Used but never used up.
It is like the eternal void:
Filled with infinite possibilities.
Within it, the sharp edges become smooth;
The twisted knots loosen;
The sun is softened by a cloud;
The dust settles into place.
It is hidden but always present.
I don’t know who gave birth to it
Its older than God.
-- .Lao-tzu.--
Nitka iz Medzvezdna potovanja
Bargo: Veš, ko JAZ uporabim neko besedo je pomen tisto kar JAZ izberem za njen pomen. Šele ko prideš TI, se pokaže potreba po uskladitvi izbire. In tako pridemo MI, ki smo usklajeni v izbiranju, določeni v nedoločenosti.
Roman: Lepo povedano, le da ni čisto točno. Dokler (misliš, da) si sam, ne veš za besede niti ne za pomene, kaj šele, da bi lahko karkoli izbiral. Drugi so že okoli tebe in od njih prevzemaš besede in pomene. Vrstni red je torej drugačen, najprej smo MI, šele potem si TI.
Slovenski raziskovalci odkrili mrežo, ki bi lahko povezala praživljenje
Stopar: "Odstrli smo novo, širšo zgodbo ... potencialno novo poglavje v biologiji. Ne zgolj nek detajl, ki bi izkristaliziral sliko. Našli smo nekaj, o čemer se prej sploh ni razmišljalo, ker ni obstajalo v kolektivni zavesti raziskovalcev."
Daleč nazaj v čas
Življenje na Zemlji je bilo večino časa na tem planetu sila enostavno - enocelično. Vse od nastanka 3,8 milijarde nazaj (morda pa kar 4.3 milijarde) pa do približno 600 milijonov let (morda tudi več), je evolucija potrebovala za nastanek kompleksnejših večceličnih oblik, kot so živali. Vzroki in mehanizmi za ta gigantski evolucijski preskok so še vedno nejasni. Bakterije so prve razvile koncept večceličnosti, vendar so začetki tega procesa še vedno negotovi. Morda, pravi Stopar, morda so pod mikroskopom videli začetni mehanizem, ki so ga uporabljali praprapredniki večceličnih bitij. "V to smer razmišljamo," je izjavil.
"Poznano je, da so skozi evolucijo bakterije razvile skoraj vse mehanizme, ki so jih potem ostali kompleksnejši organizmi, ki so prišli na ta planet kasneje, sprejeli in optimizirali. V tem pogledu imamo vsi organizmi tega planeta istega prednika. Težava je pri razlagi razvoja koncepta večceličnosti. Poznano je, da se je bakterijska večceličnost večkrat neodvisno razvila. Kako, tega ne vemo in tu noter pade naše odkritje," je dejal. "Zdi se, da imamo zdaj osnovne elemente, ki bi lahko razložili pojav mikrobnih tkiv."
"Pri višjih organizmih vemo, da tkiva lahko opravljajo funkcije, ki jih vsaka posamezna celica ne zmore. Tkiva so zato zelo pomembna organizacijska struktura kompleksnih organizmov. Poglejmo denimo človeka. Človek je narejen iz nekje 1013 celic ali celo več. Številka je astronomska. Če povezave med posameznimi celicami razdremo, kaj dobimo? Ustrezno število enoceličarjev. To seveda ni več človek. Celice se sestavljajo, ustvarjajo tkiva in organe, ki opravljajo določene funkcije. In to je bistvo celotne biološke organizacije - razen pri bakterijah. Ves čas je veljalo, da so striktno enoceličarji tisti, ki lahko preživijo samostojno, popolnoma ločeno od ostalih. Odkritje postavlja to domnevo pod vprašaj," je nadaljeval.
Pri vsej stvari je zanimivo to, da se bakterije za odkritje ne zmenijo prav veliko. "Bakterijske celice so bile povezane tudi pred odkritjem, le mi tega nismo videli. Verjetno si s povezavami tudi pomagajo, vendar trenutno ni jasno, kako. Odkritje novih temeljnih naravoslovnih fenomenov je v 21. stoletju je relativno malo verjetno, saj je znanost izjemno napredovala. Zato bo še toliko bolj zanimivo izvedeti kaj, novo odkritje o povezanost bakterij pomeni za njih same in kako bi to lahko izrabili v naš prid."
Kakšna čudovita informacija! Bravo prof. Stopar, čestitam.
Nitka iz Medzvezdna potovanja
Vojko: Najbolj zgodnje oblike življenja so že morale imeti v sebi kali te naše sposobnosti, da odkrivamo in nato sledimo dolgim kavzalnim verigam sklepanja po načelu vzrok-posledica.
Bargo: Vidiš, to so preroške besede, ki bodo Romana pognale v težave.
Roman: Na teh besedah sicer ni nič preroškega. Kdo je že dejal, da je težko napovedovati dogodke, še posebej za prihodnost? Pa tudi nobene težave mi ne povzročajo, čeprav so res vprašljive.
Bargo: ... Velja pa tudi Quorum sensing, ki je zaznan pojav pri enoceličarjih ali drugače najstarejših živih bitji na Zemlji, ki so se razvijala sama krepko večino časa, odkar se je pojavila živost.
Vojko: Kal (pogojno, metaforično, kot sem napisal!) pomeni, da so že prvi replikanti nosili v sebi potenco razvoja inteligence: brez sprejemanja in procesiranja dražljajev iz okolja namreč ne bi postali replikanti, ampak le velike organske makromolekule.
Torej, napovedovati dogodke je težavno, še posebej za prihodnost pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti.
Nitka iz Pravo proti znanosti(?)
Vojko: Kje najdeš te res duhovite clipe?
Bargo:Prvo v (lokalnem) spominu, potem pa v kolektivni zavesti
Vojko: Mimogrede, zdaj verjetno bolj razumeš, zakaj je Inteligenca najmočnejša sila v vesolju?
Bargo: Žal ne, ker ne vem še kaj je inteligenca.
Re: Čudeži in znanost
Bargo je napisal:
Mohr je ljubil takšne kopernikanske logične salte, kot si se ga spomnil ti ("pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti. ). Ljudje so menili, da se je zmotil, ko je v Uvodu v Kapital zapisal, da je "človek ključ za razumevanje opice" in ne morda obratno, kot bi pričakovali in kar štejemo za 'logično'.
Bereš morda Das Kapital?
In: inteligenca JE najmočnejša sila v vesolju ...
Narobe: v začetku (če je ta sploh bil!) so bile kvantne fluktuacije NIČA.Lepo in potem je Janez še kako aktualen. Kako že gre: " V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. ..."
Čas je nastal hkrati s "celotnim vesoljem". Samo v začetku je bil to absolutni Newtonov čas. Zdaj je prostorčas res relativen in je v vsakem inercialnem sistemu drugačen. Pa ne samo inercialnem: čas teče povsem drugače na zmenku kot v zobozdravstveni čakalnici , kar si gotovo že sam skusil...Albert se reži in pravi čas je relativen in ko imaš maso celotnega vesolja pred seboj je še toliko bolj relativen.
Zabavajo se tudi tisti ki ne verjamejo v njegovo 'večno kaotično inflacijo' (eternal chaotic inflation) ...Mislim, da bi se tudi prof. Linde sedaj zabaval.
Počasi, bargo, počasi, da ne boš omagal v galopu. Na vodi čutim prisotnost duha 'wisfhul thinking'...Kakšna čudovita informacija! Bravo prof. Stopar, čestitam.
Odlično, bargo! Hegel prikimava in mrmra: 'Ja, das war ein Meisterstück!'Torej, napovedovati dogodke je težavno, še posebej za prihodnost pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti.
Mohr je ljubil takšne kopernikanske logične salte, kot si se ga spomnil ti ("pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti. ). Ljudje so menili, da se je zmotil, ko je v Uvodu v Kapital zapisal, da je "človek ključ za razumevanje opice" in ne morda obratno, kot bi pričakovali in kar štejemo za 'logično'.
Bereš morda Das Kapital?
In: inteligenca JE najmočnejša sila v vesolju ...
Re: Čudeži in znanost
Za vzročno-posledično vesolje pač rabiš začetek, neke vrste Ahilovo Želvo, ki je Ahil ne zmore uloviti čeprav jo skuha v juho.vojko napisal/-a: ↑28.10.2017 23:56Bargo je napisal:
Narobe: v začetku (če je ta sploh bil!) so bile kvantne fluktuacije NIČA.Lepo in potem je Janez še kako aktualen. Kako že gre: " V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. ..."
Čas je nastal hkrati s "celotnim vesoljem". Samo v začetku je bil to absolutni Newtonov čas. Zdaj je prostorčas res relativen in je v vsakem inercialnem sistemu drugačen. Pa ne samo inercialnem: čas teče povsem drugače na zmenku kot v zobozdravstveni čakalnici , kar si gotovo že sam skusil...Albert se reži in pravi čas je relativen in ko imaš maso celotnega vesolja pred seboj je še toliko bolj relativen.
Saj veš kako je, če bi fizike vprašali kako veliko je dejansko vesolje, bi ga lahko glede na svoje modele strpali v malce večjo frnikulo in bi enako delovalo, hudič pa je, ko pogledaš skozi teleskop, a ne? Zavest je čudovita lastnost.vojko napisal/-a:Zabavajo se tudi tisti ki ne verjamejo v njegovo 'večno kaotično inflacijo' (eternal chaotic inflation) ...Mislim, da bi se tudi prof. Linde sedaj zabaval.
Si pa posrečen, pa ne da si misliš, da sem si jaz želel, kar je ugotovil prof. Stopar? Hm.vojko napisal/-a:Počasi, bargo, počasi, da ne boš omagal v galopu. Na vodi čutim prisotnost duha 'wisfhul thinking'...Kakšna čudovita informacija! Bravo prof. Stopar, čestitam.
Nič še nisi povedal o BIAS-u. Evo, ena zanimiva predstavitev teme BIAS zate in mogoče bo po všeči tudi Romanu.
Howard Ross: "Everyday Bias: Identifying and Navigating Unconscious Judgments
Trepetajoči orjak
Tovrstni gozd se razprostira na področje v bližini jezera Fish Lake v Utahu (ZDA). V njem ima približno 47.000 dreves oziroma drevesnih debel isti koreninski sistem, kar pomeni, da gre v resnici za en sam ogromen organizem – kolonijo identičnih drevesnih klonov, ki se razteza na 44 hektarjih z ocenjeno težo skoraj 5900 ton – kar pomeni, da je to najtežji organizem na svetu, ki ga imenujejo “Pando” ali tudi “Trepetajoči orjak”.
Vidiš, tudi ta drevesa so povezana, čeprav ni videti. Spomni se na amebe iz labirinta.
Ribica iz Čudeži in znanost.
Vojko: Drugič, kolikor sem uspel ugotoviti, amebe niso našle najkrajše poti skozi labirint.
Bargo: Prvič: Ameba je enoceličar, torej me išče poti temveč kreira poti in to tako, da se deli. Veš to je tako, kot da bi ti stal na mestu in če bi se žele premakniti, bi se moral podvojiti. Veš, koliko hrane je to. Živiš pa baje zaradi sebičnega gena ali boja genov, po levjesrčnem.
Saj drugače itak ne gre, a ne? Če je hitrost potovanja informacij navzgor omejena potem si zmeraj v zaostanku, zmeraj si v preteklosti in dojemanje sedanjosti je iluzija, razen, če gre za tebi lasten čas, a ne?vojko napisal/-a:Odlično, bargo! Hegel prikimava in mrmra: 'Ja, das war ein Meisterstück!'Torej, napovedovati dogodke je težavno, še posebej za prihodnost pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti.
Mohr je ljubil takšne kopernikanske logične salte, kot si se ga spomnil ti ("pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti. ). Ljudje so menili, da se je zmotil, ko je v Uvodu v Kapital zapisal, da je "človek ključ za razumevanje opice" in ne morda obratno, kot bi pričakovali in kar štejemo za 'logično'.
Ne, veš me ne zanima več napovedovanje prihodnosti od kar sem dojel, da to ni mogoče niti za mrtvo naravo, kaj šele za živo.vojko napisal/-a: Bereš morda Das Kapital?
Verjetno res, samo kaj je inteligenca ali lažje, kako inteligenca?vojko napisal/-a: In: inteligenca JE najmočnejša sila v vesolju ...
hm.
"V neki boljši družbi, z ljudmi kateri imajo več razumevanja, vas nihče ne bo poskušal spremeniti. Vsi vam bodo pomagali, da boste to kar ste - in biti to kar si najboljša je stvar na svetu."
--.OSHO.--
Hecno je tole, ko na vprašanje KAKO umetna inteligenca lahko odgovorimo z "nevronskimi mrežami, genetskimi algoritmi".
Re: Čudeži in znanost
Ad1) Ali misliš, da v vesolju, ki nima začetka ne velja načelo kavzalnosti?bargo napisal/-a: ↑31.10.2017 11:421) Za vzročno-posledično vesolje pač rabiš začetek, neke vrste Ahilovo Želvo, ki je Ahil ne zmore uloviti čeprav jo skuha v juho.vojko napisal/-a: ↑28.10.2017 23:56Bargo je napisal:
Narobe: v začetku (če je ta sploh bil!) so bile kvantne fluktuacije NIČA.Lepo in potem je Janez še kako aktualen. Kako že gre: " V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. ..."
Čas je nastal hkrati s "celotnim vesoljem". Samo v začetku je bil to absolutni Newtonov čas. Zdaj je prostorčas res relativen in je v vsakem inercialnem sistemu drugačen. Pa ne samo inercialnem: čas teče povsem drugače na zmenku kot v zobozdravstveni čakalnici , kar si gotovo že sam skusil...Albert se reži in pravi čas je relativen in ko imaš maso celotnega vesolja pred seboj je še toliko bolj relativen.
2) Saj veš kako je, če bi fizike vprašali kako veliko je dejansko vesolje, bi ga lahko glede na svoje modele strpali v malce večjo frnikulo in bi enako delovalo, hudič pa je, ko pogledaš skozi teleskop, a ne? Zavest je čudovita lastnost.vojko napisal/-a:Zabavajo se tudi tisti ki ne verjamejo v njegovo 'večno kaotično inflacijo' (eternal chaotic inflation) ...Mislim, da bi se tudi prof. Linde sedaj zabaval.
Ad3) Si pa posrečen, pa ne da si misliš, da sem si jaz želel, kar je ugotovil prof. Stopar? Hm.vojko napisal/-a:Počasi, bargo, počasi, da ne boš omagal v galopu. Na vodi čutim prisotnost duha 'wisfhul thinking'...Kakšna čudovita informacija! Bravo prof. Stopar, čestitam.
Nič še nisi povedal o BIAS-u. Evo, ena zanimiva predstavitev teme BIAS zate in mogoče bo po všeči tudi Romanu.
Howard Ross: "Everyday Bias: Identifying and Navigating Unconscious Judgments
Trepetajoči orjak
Tovrstni gozd se razprostira na področje v bližini jezera Fish Lake v Utahu (ZDA). V njem ima približno 47.000 dreves oziroma drevesnih debel isti koreninski sistem, kar pomeni, da gre v resnici za en sam ogromen organizem – kolonijo identičnih drevesnih klonov, ki se razteza na 44 hektarjih z ocenjeno težo skoraj 5900 ton – kar pomeni, da je to najtežji organizem na svetu, ki ga imenujejo “Pando” ali tudi “Trepetajoči orjak”.
Vidiš, tudi ta drevesa so povezana, čeprav ni videti. Spomni se na amebe iz labirinta.
Ribica iz Čudeži in znanost.
Vojko: Drugič, kolikor sem uspel ugotoviti, amebe niso našle najkrajše poti skozi labirint.
Bargo: Prvič: Ameba je enoceličar, torej me išče poti temveč kreira poti in to tako, da se deli. Veš to je tako, kot da bi ti stal na mestu in če bi se žele premakniti, bi se moral podvojiti. Veš, koliko hrane je to. Živiš pa baje zaradi sebičnega gena ali boja genov, po levjesrčnem.
Saj drugače itak ne gre, a ne? Če je hitrost potovanja informacij navzgor omejena potem si zmeraj v zaostanku, zmeraj si v preteklosti in dojemanje sedanjosti je iluzija, razen, če gre za tebi lasten čas, a ne?vojko napisal/-a:Odlično, bargo! Hegel prikimava in mrmra: 'Ja, das war ein Meisterstück!'Torej, napovedovati dogodke je težavno, še posebej za prihodnost pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti.
Mohr je ljubil takšne kopernikanske logične salte, kot si se ga spomnil ti ("pa vendar je nekaj drugega če napoveduješ preteklost iz prihodnosti. ). Ljudje so menili, da se je zmotil, ko je v Uvodu v Kapital zapisal, da je "človek ključ za razumevanje opice" in ne morda obratno, kot bi pričakovali in kar štejemo za 'logično'.
4) Ne, veš me ne zanima več napovedovanje prihodnosti od kar sem dojel, da to ni mogoče niti za mrtvo naravo, kaj šele za živo.vojko napisal/-a: Bereš morda Das Kapital?
Verjetno res, samo kaj je inteligenca ali lažje, kako inteligenca?vojko napisal/-a: In: inteligenca JE najmočnejša sila v vesolju ...
hm.
"V neki boljši družbi, z ljudmi kateri imajo več razumevanja, vas nihče ne bo poskušal spremeniti. Vsi vam bodo pomagali, da boste to kar ste - in biti to kar si najboljša je stvar na svetu."
--.OSHO.--
Hecno je tole, ko na vprašanje KAKO umetna inteligenca lahko odgovorimo z "nevronskimi mrežami, genetskimi algoritmi".
Ad2) V frnikulo bi ga lahko strpali tam nekje 10*-36s po začetku. Zdaj bolj težko, še posebej, ker imamo temno energijo ...
Ad3) Če pa si kar jodlal od vzhičenosti ('Bravo prof. Stopar, čestitam.'); pravim samo, da počakaj malo s čestitkami ...
Ad4)
Re: Čudeži in znanost
Se mi zdi dokaj logično, da kadar zmesi atomov, ki sestavljajo neko snov-hrano, vplivajo kemijsko na čutila, čutila asocirajo okus. Vsaka snov ima določene sestavine, atome razporejene po določeni geometrični obliki, za katero so značilne vibracijske in rotacijske lastnosti.
Je razburljivo pomisliti, da bi lahko imeli senzorje, ki bi zaznali zgradbo molekul in sestavin, na osnovi atomov in njihove razporejenosti v prostoru?
Re: Čudeži in znanost
Nisi prebral motorejevih linkov? Ko jih boš, ne boš več pesnil o okusu smetane na atomskem nivoju ...osf napisal/-a: ↑2.11.2017 17:43Se mi zdi dokaj logično, da kadar zmesi atomov, ki sestavljajo neko snov-hrano, vplivajo kemijsko na čutila, čutila asocirajo okus. Vsaka snov ima določene sestavine, atome razporejene po določeni geometrični obliki, za katero so značilne vibracijske in rotacijske lastnosti.
Je razburljivo pomisliti, da bi lahko imeli senzorje, ki bi zaznali zgradbo molekul in sestavin, na osnovi atomov in njihove razporejenosti v prostoru?
http://www.scienceofcooking.com/what_is_flavor.htm
http://www.scienceofcooking.com/taste_molecules.htm
Re: Čudeži in znanost
Tale video je zgovoren tako za okušanje torte in nje plasti, kot tudi vohanje nje sestavine, da ne omenjam, delčkaste mehanike, ki bi se naj dogajala v nosu.
Your Quantum Nose: How Smell Works
Ramanska_spektroskopija
Informacija o sestavi snovi
Molekula lahko izseva le foton z energijo, ki je enaka razliki energij končnega in začetnega nihajnega načina. Sipanemu fotonu se energija spremeni za \(\displaystyle E = \pm h \Delta \nu\), kjer je \(\Delta \nu\) razlika frekvenc začetnega in končnega nihajnega načina molekule, \(h\) pa Planckova konstanta. Ker se molekule lahko vračajo v različna vzbujena stanja, dobimo v ramanskem spektru več vrhov, ki so razmaknjeni za \(\Delta E = \pm h \nu\), kjer je \(\nu \) lastna frekvenca nihanja.
Čandrasekara Venkata Raman
Vojko, da tega nisi vedel, me preseneča! Čuj, si se začel končno več družiti z farjem in zaradi tega zanemarjaš naravoslovje? Bova rekla kakšno o Spinozi?
Your Quantum Nose: How Smell Works
Ramanska_spektroskopija
Informacija o sestavi snovi
Molekula lahko izseva le foton z energijo, ki je enaka razliki energij končnega in začetnega nihajnega načina. Sipanemu fotonu se energija spremeni za \(\displaystyle E = \pm h \Delta \nu\), kjer je \(\Delta \nu\) razlika frekvenc začetnega in končnega nihajnega načina molekule, \(h\) pa Planckova konstanta. Ker se molekule lahko vračajo v različna vzbujena stanja, dobimo v ramanskem spektru več vrhov, ki so razmaknjeni za \(\Delta E = \pm h \nu\), kjer je \(\nu \) lastna frekvenca nihanja.
Čandrasekara Venkata Raman
Vojko, da tega nisi vedel, me preseneča! Čuj, si se začel končno več družiti z farjem in zaradi tega zanemarjaš naravoslovje? Bova rekla kakšno o Spinozi?