Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 27.9.2017 22:43

vojko napisal/-a:
27.9.2017 11:15
bargo napisal/-a:
27.9.2017 7:50
No, 0.5 m/ss ni videti ravno veliko, samo če dolgo traja potem razlika postaja očitna. 8) Gravitacija je pač tek na dolge proge!
Kaj si hotel povedati?
Pa saj veš, no. Recimo, če padaš 100 sekund, kar bodi trajanje, potem je razlika pri doseženi končni hitrosti 50m/s oz. 180 km/h, pot na klancu pa bi se razlikovala za 2500 m. Če te nekaj vleče 4.7 milijarde let, kar bodi trajanje, potem je lahko pravo olajšanje, če se sila zmanjša za pičlih 0,5 m/ss za naslednjih 5 milijarde let, ko sledi vleka v drugo smer, veliko krajšega trajanja. :wink:

Wiki:
The Sun does not have enough mass to explode as a supernova. Instead it will exit the main sequence in approximately 5 billion years and start to turn into a red giant.[124][125] As a red giant, the Sun will grow so large that it will engulf Mercury, Venus, and probably Earth.[125][126]


Medtem ko Sonce vsak dan izgublja maso in se tako njegova masa zmanjšuje in se s tem zmanjšuje tudi gravitacijski privlak, se bo pa proti koncu svoje dobe povečalo, kar pomeni, da se bo še dodatno zmanjšala njegova gostota. Newton pravi, da je gravitacijski privlak sorazmeren z produktom med masama teles in obratno sorazmeren s kvadratom razdalje med telesoma. Sonce in Zemlja. Ko se Sonce napihne vse do Zemlje bo imelo bistveno manjšo maso, samo gravitacijski privlak bo pa ogromno večji od trenutnega, že, ko bo Sonce prišlo vse do Merkurja bo razlika v privlaku ogromna.

Torej, kako razporeditev gostote v prostoru vpliva na ukrivljenost prostora okoli Sonca? :roll:
vojko napisal/-a: Ti si govoril o kotaljenju po klancu; ta pa pod zemljo ne more biti ne vem kako dolg, ne? O kotaljenju vprašaj Galilea, on vse ve o tem...
Ja, mož je bil res občudovanja vreden. 8)

Seveda, dolžina klanca pod zemljo je omejena z premerom Zemlje. :wink: Tisti tvoj izkopan rov skozi Zemljo je itak najdaljši možni klanec, ker drugače ne gre, kaj ne?

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10491
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 27.9.2017 23:51

bargo napisal/-a:
27.9.2017 22:43
vojko napisal/-a:
27.9.2017 11:15
bargo napisal/-a:
27.9.2017 7:50
No, 0.5 m/ss ni videti ravno veliko, samo če dolgo traja potem razlika postaja očitna. 8) Gravitacija je pač tek na dolge proge!
Kaj si hotel povedati?
Pa saj veš, no. Recimo, če padaš 100 sekund, kar bodi trajanje, potem je razlika pri doseženi končni hitrosti 50m/s oz. 180 km/h, pot na klancu pa bi se razlikovala za 2500 m. Če te nekaj vleče 4.7 milijarde let, kar bodi trajanje, potem je lahko pravo olajšanje, če se sila zmanjša za pičlih 0,5 m/ss za naslednjih 5 milijarde let, ko sledi vleka v drugo smer, veliko krajšega trajanja.

Wiki:
The Sun does not have enough mass to explode as a supernova. Instead it will exit the main sequence in approximately 5 billion years and start to turn into a red giant.[124][125] As a red giant, the Sun will grow so large that it will engulf Mercury, Venus, and probably Earth.[125][126]


Medtem ko Sonce vsak dan izgublja maso in se tako njegova masa zmanjšuje in se s tem zmanjšuje tudi gravitacijski privlak, se bo pa proti koncu svoje dobe povečalo, kar pomeni, da se bo še dodatno zmanjšala njegova gostota. Newton pravi, da je gravitacijski privlak sorazmeren z produktom med masama teles in obratno sorazmeren s kvadratom razdalje med telesoma. Sonce in Zemlja. Ko se Sonce napihne vse do Zemlje bo imelo bistveno manjšo maso, samo gravitacijski privlak bo pa ogromno večji od trenutnega, že, ko bo Sonce prišlo vse do Merkurja bo razlika v privlaku ogromna.

Torej, kako razporeditev gostote v prostoru vpliva na ukrivljenost prostora okoli Sonca? :roll:
vojko napisal/-a: Ti si govoril o kotaljenju po klancu; ta pa pod zemljo ne more biti ne vem kako dolg, ne? O kotaljenju vprašaj Galilea, on vse ve o tem...
Ja, mož je bil res občudovanja vreden. 8)

Seveda, dolžina klanca pod zemljo je omejena z premerom Zemlje. :wink: Tisti tvoj izkopan rov skozi Zemljo je itak najdaljši možni klanec, ker drugače ne gre, kaj ne?
OK, kaj pa izračun hitrosti pri nevtronski zvezdi? To si imel za seminar ... 8)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14100
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink » 30.9.2017 14:14

Hah, trolej-smolej, a se spet smešiš s svojimi podučiteljskimi interpretacijami? :lol:

smolejleo
Prispevkov: 1493
Pridružen: 3.3.2004 11:52
Kraj: celovec
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a smolejleo » 30.9.2017 20:16

Shrink = Psihič (uradni prevod), boš moral ti podučiti svojega Kvakca Vojkosravca, kako je s kroglico v rudniku :lol:
vojko napisal/-a:
25.9.2017 17:02
Bargo je napisal:
Postavi se vprašanje ali se kroglica spuščena na klancu obnaša drugače v rudniku pod zemljo, kot na površju zemlje.
Po moje se, saj je gravitacija manjša, ko se pomikamo proti središču Zemlje. Hitrost kotaljenja kroglice v (zelo globokem!) rudniku bi morala biti manjša.

Šrink, da ne boš takole nenapovedano vstopal v ring, tu je tvoj intro:

https://www.youtube.com/watch?v=wfZ0S1_gYnw


:lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 12.10.2017 12:44

Roman napisal/-a:
24.9.2017 20:37
bargo napisal/-a:
24.9.2017 9:54
Vidiš, v eni povedi si celo dvakrat stavil, na mojo obsedenost in na odvisnost od neresnice.
Seveda nisem stavil, sem pa iz tega, kar si mi povedal, naredil preprost sklep, ali, če hočeš, domnevo.
Mislim, da bi varneje bila beseda hipoteza kot sklep, kaj ne? Ker če gre za sklep, dobro zame, da si tako ubesedil potem lahko nadaljuješ po tej namišljeni poti in kdo ve kam te bo pot pripeljala. :wink:

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Ni težava v veri težava je v mnenju, ki je neke vrste smiselna stava na resnico.
Roman: Nikoli nisem stavil proti resnici.
Bargo: Verjetno res ne in ravno to te dela za vernika in to posebne vrste vernika, namreč, takšnega z mnenjem.

Roman napisal/-a:
Videti je, da TI veš kaj je resnica, ker veš kaj ni resnica, ki jo kličeš neresnica.
Kar ukvarjaj se malo s tem.
Saj, zato pa te sprašujem, ker sem radoveden vendar zaenkrat brez uspeha, kar samo dokazuje, da govoriva enak jezik. :lol:


Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Ti hazarder ti
Kateri pojem je potem povezan s tvojimi dejanji ali drugače, kako se stopnjuje hazarder?
Mi spet hočeš nekaj podtakniti? Jaz ne stavim.
Zgoraj si sam napisal, da si naredil sklep in SSKJ med drugim pojasnjuje besedo tako:
4. navadno s prilastkom končna misel, ugotovitev kakega sklepanja, razmišljanja: trditev, izjava, izpeljana iz dveh ali več trditev, izjav po pravilih logike: iz premis, trditev izpeljati sklep / knjiž. dedukcijski, indukcijski sklep

5. kar se sklene, določi a) po premisleku

6. konec, zaključek: a sklep sezone uprizoriti komedijo / smrt je sklep življenja


Ali temu ne moremo reči stava, ko navajaš "sklep"? Ali ne gre za neko stanje v informacijskem polju, ki ima ustrezno verjetje, da ga komuniciramo navzven, kar bi bil sklep?

Vprašanje pa je seveda, kaj si stavil, a ne? Veš, TI si stavil sebe, da poveževa še sklep na drug način, kot gibljiv stik dveh ali več kosti. 8)


Nitka iz Medzvezdna potovanja

Roman: Objektivno (kakšen izraz iz tvojih ust!) smo res smrtniki, ampak ni to vzrok preučevanja in poimenovanja.
Bargo: Vidiš, kako nama gre. Saj komaj verjameš, kaj ne?
Roman: Vidiš, da ne.
Bargo: No, da sva JAZ in TI eno je kar trda kost tako, da ...
Roman: Kost morda, resnice pa na tej kosti ni prav veliko. Poleg tega jaz ne mislim več te kosti glodati.
Bargo: Prav, kakor ti volja.

Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Meniš torej, da sem razcepljena osebnost?
Ne. "Razcepljena osebnost", joj, joj, od kot le povlečeš takšne "karte", ki so še tako malo verjetne.
To precej naravnost sledi iz "TI si se dogovoril s seboj", kjer namiguješ, da dogovor vključuje dva, mene in sebe.
S kom pa se pogovarjaš takrat, ko misliš v tišini? Ali ne moremo reči, da je razmišljanje pogovor s seboj? Fizikalno gledano je vsaka misel posledica nevronalnih aktivnosti in nikoli vzrok, a ne? Možgani konstruirajo glede na izkušnje in tako pride sklep, a ne ? Verjetnejše je pač bolj verjetno, bi dejal Merlin.
Roman napisal/-a:
Mimogrede, "Disociativna motnja identitete"
Hvala. Pač nisem psihiater in nekaterih tozadevnih pojmov ne obvladam.
Tudi jaz ne, samo tale "identiteta" me pa bega, kot veš. Kako nastane občutek JAZ sem v snovi?
Roman napisal/-a:
Strinjaš se lahko samo s tistim kar dojameš, razumeš.
Jasno. Krasno bi bilo, če bi to veljalo tudi zate.
Ali spet nekaj namiguješ. Ali ni to krasno ?
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Ali ni stava sporazum med norcem in sleparjem?
Ne bi vedel.
Pa saj si poskusil staviti.
Tokrat si stavil TI, JAZ sem samo sprejel stavo.
Roman napisal/-a:
Lahko pojasniš tole poved, prosim.
Bom dal primer: Imam kup kart in ti rečem, da na slepo izberi eno. Zdaj bova stavila, ali je karta rdeče barve (srce in karo, polovica vseh kart). Jaz sem slepar, ker vem, da so v kupu samo črne karte, ti pa si norec, ker si tako stavo sprejel. Prav?
Prav. hm. Karte so, in te karte so takšne, da bodo zmeraj takšne barve kot si želiš TI.
Roman napisal/-a:
Nekako se mi dozdeva, da bomo še vsi norci pač glede na to, da smo vsi verniki.
Če povezuješ vernost z norostjo, ti ne morem ugovarjati. "Smo vsi" pa se na nas gotovo ne nanaša. Ampak to seveda ni dokaz, da nismo nori.
Pojmi, ki si ji TI uporabil v povedi, so precej trdi in še ostri po vrhu in jih JAZ ne povezujem tako. VI, ki niste verniki, ... Vidiš, spet BIAS.
Roman napisal/-a:
No, malce si enega pa malce drugega, kot vsi mi, pa če se zavedaš ali ne.
Za "vsi mi" glej zgoraj, pa če se zavedaš ali ne.
Lepo je to, ker boš moral preskočiti, če želiš .
Roman napisal/-a:
Samoprevara, kjer je celo tako "hudo" da se varaš sam.
To pa me spominja na slovito iver in bruno.
Dobro.
Roman napisal/-a:
"We do not become enlightened by imagining Figures of Light, but by making our Darkness conscious.” C.G.Jung
Junga resno jemlješ?
Ti ga ne. Zakaj?
Roman napisal/-a:
No, Albert bi dejal, da šteje nekaj česar ni mogoče prešteti in Cantor se strinja.
Sva spet pri procesih? Cantor, če ga že omenjaš, ni govoril o procesih.
Tega ne vem, če je govoril o procesih ali ne tako, da ...
Roman napisal/-a:
Moti me spreminjanje oblike simbolov, prikaza v času urejanja besedila, kaj ni bilo očitno?!
Ne vem, kaj imaš v mislih. Daš primer?
Saj sem ti že dal primer in to kar 2 krat. Še tretjič: "Ko berem tole ob odgovarjanju je zame neberljivo, polno nekih simbolov, ki zame nimajo pomena, recimo "[/tex]" ... Zaključku, da "bolj enostavno ne znaš povedati" pa verjamem, ker če bi znal bi se potrudil."
Roman napisal/-a: Edino, kar sem spremenil, je, da sem popravil tvoje napake, kolikor sem uganil, kaj si hotel povedati.
To je odlično, ker brez sodelovanja/izkušanja TI itak ne moreš prepričati sebe, a ne?
Roman napisal/-a:
Transformacija, ki je že vgrajena, še preden se je analiza začela oz. še preden je bila zapisana tvoja trditev, ki pa bazira na domnevi.
Katera transformacija? Bodi konkreten.
Ko stisneš simbol/ikono "odgovori s citatom", se prikažejo simboli v nizih, ki so pomembni za dva različna interpretatorja zame in stroj, ki bo kasneje interpretiral in izrisal moje sporočilo. Slediš. Potekata vsaj dve transformaciji v snovi in samo v enem stroju je tudi občutek za smisel.
Kako smisel pride v logiko? :roll: Kako vrednote v snovi? ...

Nitka iz Bigotry, Fundamentalism and Neo Atheism in the Media
Bargo: Še ena vaja zate: Če je 9 manjše od 10 potem je Vojko božje delo. Ali je izjava pravilna?
Vojko: Ne.

Bargo: Zakaj ne, saj gre vendar za sestavljeno izjavo, iz izjave A: "9 je manjše od 10", B:"Vojko je božje delo", pri čemer sta obe očitni lepi trditvi, nosilki resnice. Če A potem B, ali p -> q je logična forma. Torej?

Vojko: Prva že, druga pa je izraz zaostale družbene zavesti, če se zelo vljudno izrazim ...

Ta izjava je lahko 'ali pravilna ali ne-pravilna', nosi pa tudi vrednostno oceno (ki nikakor ni nevtralna)




Roman napisal/-a:
Si še tukaj. Slediš?
Sem tukaj, ti pa ne sledim.
Pošteno.
Roman napisal/-a:
dejstvo je, da se nič ni spremenilo čeprav se spreminja, a ne?
Kaj se ni spremenilo in kaj se spreminja?
Torej, prepletenost. Prva transformacija spremeni informacijo čeprav je vsebinsko enaka. Nič se ne spreminja!
Roman napisal/-a:
Ne in ne trpim za "razcepljeno duševnostjo", boš ti sedaj povedal kako to, da je vprašanje nesmiselno
Tvoja trditev, da je v meni nekdo, ki misli, torej, da sva dva, pomeni, da mi prisojaš, kako si že temu rekel, "disociativno motnjo identitete". To je pač nesmiselno.
Seveda je nesmiselno! Pa saj si TI prišel do tega nesmisla in JAZ bi naj bil vzrok tega nesmisla. :lol: Pokažeš na dejstvo, kjer sem JAZ trdil, "da je v meni nekdo, ki misli, da sva dva, ...."
Roman napisal/-a:
Vidiš spet si stavil na mojo zmedenost in seveda na tvojo pravilno zaznavo zmedenosti, pri čemer sem ti povedal, da vsa zmedena tako JAZ, kot TI.
Jaz sem prikazal, kako se vidi tvoja zmedenost, zdaj pa ti prikaži mojo.
Vidiš. Si zadovoljen s sprejetim?
Roman napisal/-a:
ker veš, da sem zmeden, samo ZAKAJ sem zmeden, pa ne zmoreš ali znaš povedati.
Seveda ne, kako bi lahko vedel? Ne morem vedeti, kaj si dal v svojem življenju skozi.
Odlično. Življenje povzroča zmedenost, veš, bi se kar strinjal, še posebej v povezavi, da življenje zmanjšuje entropijo in potem sva že blizu tega, da so informacije ne humane.
Roman napisal/-a:
To so pa simptomi vere tudi po tvojem domnevanju relacije tega pojma, a ne?
Seveda ne.
Še zmeraj tako meniš?
Roman napisal/-a:
Svojo lastno urejenost primerjaš z mojim videzom zmedenosti, ki ga dojemaš, kako zgovorno.
Kakšen izgovor.
Saj ne gre za izgovor, ker pač ti še zmeraj vztrajaš v svojem stanju vere/verjetja temveč gre za hipotezo, oceno ter verifikacijo in _________.
Roman napisal/-a:
Ali se nisi spet ujel v krog
Bi te to pomirilo?
Zakaj pa bi mene pomirilo, če si ti v krogu?

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14100
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a shrink » 17.10.2017 20:45

Nobenega podučevanja ne bo, trolej-smolej, v ring pa si priletel le sam, a pred tabo vanj še slinček, tako da že veš, kam si lahko vtakneš svoj intro. :lol:

smolejleo
Prispevkov: 1493
Pridružen: 3.3.2004 11:52
Kraj: celovec
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a smolejleo » 18.10.2017 20:59

Šrinko, sedaj bi lahko svoje Kvakce podučil, kako je s kroglico v globokem rudniku in obenem naredil še primerjavo z nategovanjem plimske sile!
Te pa razumem, da boš moral zopet nazaj v (.) in nimaš časa za resne stvari. Torej Šrink uradno prevedern Psihič
https://www.youtube.com/watch?v=-Xs1inuNKQI

8)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 18.10.2017 22:08

Madonna - Ghosttown
But shoot it in the right direction
Make making it your intention -- ooh yeah
Live those dreams
Scheme those schemes
Got to hit me
Hit me
Hit me with those laser beams :lol: 8)

I'm coming
I'm coming -- yeah

Relax don't do it

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 19.10.2017 22:57

Tukaj se ne dogaja več veliko. Škoda. Videti je, kot bi že izčrpali vse teme ali pa je živost premagala naveličanost in zmaguje prepričanost oz. gotovost ugodnega.

Prevara je vsaka strategija medsebojnega učinkovanja, ki druge ljudi namerno privede do tega, da sprejmejo razlage, ki jih sami zasebno zavračajo.

Poštenost je strategija medsebojnega učinkovanja, ko nekdo drugim ponuja samo tiste razlage, ki jih sam osebno sprejema.

Anomija je stanje bivanja brez učinkovitih pravil za življenje.

Anomija je vez med "obremenjenostjo" in "napetostjo", ker je napetost subjektivna posledica anomije.

Torej, ko se pošteni počuti prevaranega lahko pride do napetosti. :wink:


Nitka 2013 iz Medzvezdna potovanja.
Bargo: Nič se ni začelo, še najmanj pa AI evolucija.
Vojko: Aja? Kako pa bi ti imenoval strašljivi razvoj računalnikov v zadnjih 50 letih? Kaj pa Moorov zakon? ...
Bargo: ... Če pa vseeno potegnem analogijo z računskimi stroji, sem prepričan, da so algoritmi tisti, ki bodo prispevali k razvoju, kot ti praviš "AI" in ne "gostota zapisa" na kvadratni centimeter !



Vir: Umetna inteligenca se je že sposobna učiti brez človekove pomoči

Raziskovalec Google DeepMind-a David Silver, ki je vodil projekt, pravi, da so se pri AlphaGo Zero odločili za popolnoma drugačen pristop. "Nova različica se začne z nevronsko mrežo, ki ničesar ne ve o igri go. Edino znanje, ki ga ima, so pravila igre," je pojasnil. Programska oprema se je "učila" z igrami sama proti sebi. To se je izkazalo za veliko učinkovitejši način reševanja problema.

Medtem ko je AlphaGo potreboval nekaj mesecev, da je prišel do točke, ko se je lahko pomeril s profesionalci, je AlphaGo Zero do te stopnje prišel v samo tri dneh, pri tem pa je uporabljal le del procesorske moči. "To kaže, da so novi algoritmi, tisti, ki štejejo, ne računska moč ali podatki," pravi Silver, ki je navdušen nad tem, da so stroji v zgolj nekaj dneh sposobni preseči znanje o igri, ki ga je človeštvo pridobivalo skozi tisočletja. "Odstranili smo vse omejitve, ki jih ima človeško znanje, in zato smo lahko ustvarili znanje iz tako rekoč praznega lista."


Kakšen objektivni dokaz! 8) Albert se spet reži in ponavlja: "You have to learn the rules of the game. And then you have to play better than anyone else." :mrgreen:


Vojko, vidiš ali si slep? :roll:

AlphaGo Zero: Google DeepMind supercomputer learns 3,000 years of human knowledge in 40 days

DeepMind has already begun using AlphaGo Zero to study protein folding and has promised it will soon publish new findings. Misfolded proteins are responsible for many devastating diseases, including Alzheimer’s, Parkinson’s and cystic fibrosis.

“In a short space of time Alpha Go Zero has understood all of the Go knowledge that has been accumulated by humans over thousands of year of play and it’s analysed it and sometimes its chosen to go beyond that and develop new pieces of knowledge which were creative and novel.”

Andy Okun, president of the American Go Association, said that the time had come where humans and computers could have meaningful interactions.

“Go players, coming from so many nations, speak to each other with their moves, even when they do not share an ordinary language,” he said.

“The time when humans can have a meaningful conversation with an AI has always seemed far off and the stuff of science fiction. But for Go players, that day is here.”

Roman
Prispevkov: 5540
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 20.10.2017 11:43

bargo napisal/-a:
12.10.2017 12:44
S kom pa se pogovarjaš takrat, ko misliš v tišini? Ali ne moremo reči, da je razmišljanje pogovor s seboj?
Pesniško to seveda lahko rečemo, tudi jaz se kdaj tako izrazim. Ampak, ali je dobesedni pomen tega smiseln? Sokrat si je vsaj izmislil sogovornika, da se je lahko pogovarjal s seboj.
Fizikalno gledano je vsaka misel posledica nevronalnih aktivnosti in nikoli vzrok, a ne?
Ne vem.
tale "identiteta" me pa bega, kot veš. Kako nastane občutek JAZ sem v snovi?
Kdo pravi, da ta občutek obstaja? Da prideš do mnenja, da si v snovi, moraš opraviti veliko znanstvene telovadbe.
Karte so, in te karte so takšne, da bodo zmeraj takšne barve kot si želiš TI.
Samo, kadar stavim. Tega pa ne počnem.
Pojmi, ki si ji TI uporabil v povedi, so precej trdi in še ostri po vrhu
Torej ti niso všeč. Zakaj ne?
in jih JAZ ne povezujem tako.
Torej trdoto in ostrino pokriješ? Je to drugače?
Roman napisal/-a:Junga resno jemlješ?
Ti ga ne. Zakaj?
Bias, dragi moj bargo.
Roman napisal/-a:
No, Albert bi dejal, da šteje nekaj česar ni mogoče prešteti in Cantor se strinja.
Sva spet pri procesih? Cantor, če ga že omenjaš, ni govoril o procesih.
Tega ne vem, če je govoril o procesih ali ne tako, da ...
Ti si tisti, ki štetje vidiš kot proces. No, morda pa navedka nisi zapisal v smislu, da se z njim strinjaš.
Saj sem ti že dal primer in to kar 2 krat.
Razumem, da ti je tehnično besedilo neberljivo. Ampak moje ponudbe, da greva skozenj počasi in s pojasnili, nisi sprejel, raje si trmoglavil s svojim nerazumevanjem. Kakor da nisi hotel razumeti.
Ko stisneš simbol/ikono "odgovori s citatom", se prikažejo simboli v nizih, ki so pomembni za dva različna interpretatorja zame in stroj, ki bo kasneje interpretiral in izrisal moje sporočilo. Slediš.
Povedano ni resnično. Stroj ne interpretira in zanj simboli niso pomembni.
Potekata vsaj dve transformaciji v snovi in samo v enem stroju je tudi občutek za smisel.
Aha, stroja sta dva. Odlično, če si res tako mislil.
Kako smisel pride v logiko?
Tako, kot logika pride v misel.
Kako vrednote v snovi? ...
Evolucija.
Pokažeš na dejstvo, kjer sem JAZ trdil, "da je v meni nekdo, ki misli, da sva dva, ..."
S tem, ko trdiš, da je v meni nekdo, ki misli, torej jaz (da je lahko v meni) in poleg mene še nekdo, ki misli, koliko nas torej je? Torej se moram vsakič, ko moram ali želim misliti, obrniti na nekoga, ki to potem zares počne?
Roman napisal/-a:Jaz sem prikazal, kako se vidi tvoja zmedenost, zdaj pa ti prikaži mojo.
Vidiš. Si zadovoljen s sprejetim?
Si kaj oddal?
Roman napisal/-a:
To so pa simptomi vere tudi po tvojem domnevanju relacije tega pojma, a ne?
Seveda ne.
Še zmeraj tako meniš?
Si kaj takega povedal, da bi imel razlog za spremembo?
Roman napisal/-a:
Ali se nisi spet ujel v krog
Bi te to pomirilo?
Zakaj pa bi mene pomirilo, če si ti v krogu?
Tak vtis daješ.
bargo napisal/-a:
19.10.2017 22:57
Tukaj se ne dogaja več veliko.
Se kdaj je?
Škoda.
Nobene škode ni.
Videti je, kot bi že izčrpali vse teme
Vsak forum se prej ali slej izrodi. Zaradi neprimernih udeležencev.
ali pa je živost premagala naveličanost
Opaziš dvoumnost stavka?
in zmaguje prepričanost oz. gotovost ugodnega.
Slab izgovor.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10491
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 20.10.2017 16:11

Bargo je napisal:
Tukaj se ne dogaja več veliko. Škoda. Videti je, kot bi že izčrpali vse teme ali pa je živost premagala naveličanost in zmaguje prepričanost oz. gotovost ugodnega.
To je podobno kot s seksom v zakonu: " živost je premagala naveličanost" ... :lol:
Poskusil sem odpreti kar nekaj (po moje) zanimivih tem (npr. razmere na/v nevtronski zvezdi), pa ti očitno ni bilo zanimivo. Škoda, kot praviš.
Z Romanom se gresta nadaljevanko v x-delih, kar je bogudopadljivo, ker je forum vsaj živ, a mene takšna debata ne pritegne. Stvar okusa pač. O okusih pa – saj veš: de gustibus non disputandum... :wink:
Nitka 2013 iz Medzvezdna potovanja.
Bargo: Nič se ni začelo, še najmanj pa AI evolucija.
Vojko: Aja? Kako pa bi ti imenoval strašljivi razvoj računalnikov v zadnjih 50 letih? Kaj pa Moorov zakon? ...
Bargo: ... Če pa vseeno potegnem analogijo z računskimi stroji, sem prepričan, da so algoritmi tisti, ki bodo prispevali k razvoju, kot ti praviš "AI" in ne "gostota zapisa" na kvadratni centimeter !



Vir: Umetna inteligenca se je že sposobna učiti brez človekove pomoči

Raziskovalec Google DeepMind-a David Silver, ki je vodil projekt, pravi, da so se pri AlphaGo Zero odločili za popolnoma drugačen pristop. "Nova različica se začne z nevronsko mrežo, ki ničesar ne ve o igri go. Edino znanje, ki ga ima, so pravila igre," je pojasnil. Programska oprema se je "učila" z igrami sama proti sebi. To se je izkazalo za veliko učinkovitejši način reševanja problema.

Medtem ko je AlphaGo potreboval nekaj mesecev, da je prišel do točke, ko se je lahko pomeril s profesionalci, je AlphaGo Zero do te stopnje prišel v samo tri dneh, pri tem pa je uporabljal le del procesorske moči. "To kaže, da so novi algoritmi, tisti, ki štejejo, ne računska moč ali podatki," pravi Silver, ki je navdušen nad tem, da so stroji v zgolj nekaj dneh sposobni preseči znanje o igri, ki ga je človeštvo pridobivalo skozi tisočletja. "Odstranili smo vse omejitve, ki jih ima človeško znanje, in zato smo lahko ustvarili znanje iz tako rekoč praznega lista."


Kakšen objektivni dokaz! Albert se spet reži in ponavlja: "You have to learn the rules of the game. And then you have to play better than anyone else."


Vojko, vidiš ali si slep?
Ne, nisem opazil tega.

Res je pri računalnikih lažje zgraditi učinkovit hardver, kot pa odlične algoritme in sploh softver, ki ga poganja. Saj je pri nas podobno: kila in pol organske snovi je bila na razpolago že pred milijardo in več leti. Vzpostaviti povezave, zgraditi učinkovito nevronsko mrežo, ki deluje, ki rešuje probleme in ki se na koncu zave sama sebe – no, to je pa nekaj povsem drugega. Evolucija je za to potrebovala milijardo let ...
AlphaGo Zero: Google DeepMind supercomputer learns 3,000 years of human knowledge in 40 days

DeepMind has already begun using AlphaGo Zero to study protein folding and has promised it will soon publish new findings. Misfolded proteins are responsible for many devastating diseases, including Alzheimer’s, Parkinson’s and cystic fibrosis.

“In a short space of time Alpha Go Zero has understood all of the Go knowledge that has been accumulated by humans over thousands of year of play and it’s analysed it and sometimes its chosen to go beyond that and develop new pieces of knowledge which were creative and novel.”

Andy Okun, president of the American Go Association, said that the time had come where humans and computers could have meaningful interactions.

“Go players, coming from so many nations, speak to each other with their moves, even when they do not share an ordinary language,” he said.

“The time when humans can have a meaningful conversation with an AI has always seemed far off and the stuff of science fiction. But for Go players, that day is here.”
Za reševanje tako strašljivo kompleksnega problema (kot je npr. igra GO) potrebuješ najprej zelo, zelo zmogljiv strojček, katerega hitrost se meri v petaflopsih (kitajski Sunway TaihuLight jih premore neverjetnih 93, torej 93x10*15 floating-point operations per second, ali skoraj 0,1 eksaflops!!!!!). Strategije GO-ja pač ne moreš naučiti stroja z nekaj deset kiloflopsi in zgrajenim okoli elektronk.

Ta 'dilema' (harver:softver) me spominja na neko davno gostilniško debato o tem, kaj pravzaprav ubija: jakost ali napetost električnega toka. Odgovor poznaš ... :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 20.10.2017 23:39

vojko napisal/-a:
20.10.2017 16:11
Bargo je napisal:
Tukaj se ne dogaja več veliko. Škoda. Videti je, kot bi že izčrpali vse teme ali pa je živost premagala naveličanost in zmaguje prepričanost oz. gotovost ugodnega.
To je podobno kot s seksom v zakonu: " živost je premagala naveličanost" ... :lol:
:lol:! in sledi nova zaveza.
vojko napisal/-a: Poskusil sem odpreti kar nekaj (po moje) zanimivih tem (npr. razmere na/v nevtronski zvezdi), pa ti očitno ni bilo zanimivo. Škoda, kot praviš.
Z Romanom se gresta nadaljevanko v x-delih, kar je bogudopadljivo, ker je forum vsaj živ, a mene takšna debata ne pritegne. Stvar okusa pač. O okusih pa – saj veš: de gustibus non disputandum...
Samo mrtva snov te zanima ali pa te zanima KAKO si neka živa snov razlaga stvari, ki jih ni nikoli direktno izkušala?
vojko napisal/-a: Ne, nisem opazil tega.
Človek vidi in to se mu dogaja, namreč, ko odpreš oči mislimo, da ne moremo spregledati očitnega vendar zavedati se moramo, da se nam dogaja kreacija povzročena iz zunanje akcije. Svet kreiramo in ne odslikavamo. :wink:
vojko napisal/-a: Res je pri računalnikih lažje zgraditi učinkovit hardver, kot pa odlične algoritme in sploh softver, ki ga poganja. Saj je pri nas podobno: kila in pol organske snovi je bila na razpolago že pred milijardo in več leti. Vzpostaviti povezave, zgraditi učinkovito nevronsko mrežo, ki deluje, ki rešuje probleme in ki se na koncu zave sama sebe – no, to je pa nekaj povsem drugega. Evolucija je za to potrebovala milijardo let ...
No, če izhajava iz zgodbe o evoluciji potem morava upoštevati zunanjo akcijo in notranjo reakcijo, ker komet je prišel iz Vesolja in evolucija je od takrat dalje povsem drugačna, selekcija je pripeljala vse do nas.
vojko napisal/-a: Za reševanje tako strašljivo kompleksnega problema (kot je npr. igra GO) potrebuješ najprej zelo, zelo zmogljiv strojček, katerega hitrost se meri v petaflopsih (kitajski Sunway TaihuLight jih premore neverjetnih 93, torej 93x10*15 floating-point operations per second, ali skoraj 0,1 eksaflops!!!!!). Strategije GO-ja pač ne moreš naučiti stroja z nekaj deset kiloflopsi in zgrajenim okoli elektronk.
Spet si spregledal bistvo, Zero se je naučil premagovati do takrat najboljši stroj, ki je potreboval za učenje 40 dni, v samo 3 dneh in še z veliko manj procesorske moči. Stroji so enaki vendar algoritmi, pristopi so različni. Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. IBM že dolgo dela na tem. :wink:
vojko napisal/-a: Ta 'dilema' (harver:softver) me spominja na neko davno gostilniško debato o tem, kaj pravzaprav ubija: jakost ali napetost električnega toka. Odgovor poznaš ...
Vidiš, informacijsko polje se predvidljivo odziva in preverimo še kreativnost. hm. Tesla proti Edisonu, električni stol in pečen namesto umorjen človek in tako pride, da izmenični je nevaren, ker ubija, enosmerni, pri klasični uporabi, ne more škoditi. :lol:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 21.10.2017 0:11

Roman napisal/-a:
20.10.2017 11:43
bargo napisal/-a:
12.10.2017 12:44
S kom pa se pogovarjaš takrat, ko misliš v tišini? Ali ne moremo reči, da je razmišljanje pogovor s seboj?
Pesniško to seveda lahko rečemo, tudi jaz se kdaj tako izrazim. Ampak, ali je dobesedni pomen tega smiseln? Sokrat si je vsaj izmislil sogovornika, da se je lahko pogovarjal s seboj.
Fizikalno gledano je vsaka misel posledica nevronalnih aktivnosti in nikoli vzrok, a ne?
Ne vem.
tale "identiteta" me pa bega, kot veš. Kako nastane občutek JAZ sem v snovi?
Kdo pravi, da ta občutek obstaja? Da prideš do mnenja, da si v snovi, moraš opraviti veliko znanstvene telovadbe.
Ti skeptik TI. Joj, občutek je zakon, čustva odločajo razum pojasnjuje in če ima srečo tudi kaj pojasni. 8)

Serendipity!
Ali kako so golobji iztrebki prispevali k teoriji velikega poka?

Slika
»Jaz« je kreacija in kombinacija konceptov, idej in sodb o sebi na podlagi preteklih izkušenj in akumuliranega znanja. Napačno je zatorej nase gledati z vidika kar vemo in kaj mislimo. Ego je tisti, ki na površje prinese številne probleme in iluzije, zatorej trpimo zaradi idej in stvari, ki smo si jih ustvarili sami.
VIR

Roman napisal/-a:
Karte so, in te karte so takšne, da bodo zmeraj takšne barve kot si želiš TI.
Samo, kadar stavim. Tega pa ne počnem.
Prav, bodi tako.
Roman napisal/-a:
Pojmi, ki si ji TI uporabil v povedi, so precej trdi in še ostri po vrhu
Torej ti niso všeč. Zakaj ne?
in jih JAZ ne povezujem tako.
Torej trdoto in ostrino pokriješ? Je to drugače?
Roman napisal/-a:Junga resno jemlješ?
Ti ga ne. Zakaj?
Bias, dragi moj bargo.
Kako pa Jung-a povezuješ v BIAS?
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Sva spet pri procesih? Cantor, če ga že omenjaš, ni govoril o procesih.
Tega ne vem, če je govoril o procesih ali ne tako, da ...
Ti si tisti, ki štetje vidiš kot proces. No, morda pa navedka nisi zapisal v smislu, da se z njim strinjaš.
Ja, še zmeraj vidim štetje kot proces.
Roman napisal/-a:
Saj sem ti že dal primer in to kar 2 krat.
Razumem, da ti je tehnično besedilo neberljivo. Ampak moje ponudbe, da greva skozenj počasi in s pojasnili, nisi sprejel, raje si trmoglavil s svojim nerazumevanjem. Kakor da nisi hotel razumeti.
Ne sem razumel in če tudi bi šla skozi ves postopek še ne bi bilo učinka. Mogoče greva kdaj kasneje, če bo potrebno.
Roman napisal/-a:
Ko stisneš simbol/ikono "odgovori s citatom", se prikažejo simboli v nizih, ki so pomembni za dva različna interpretatorja zame in stroj, ki bo kasneje interpretiral in izrisal moje sporočilo. Slediš.
Povedano ni resnično. Stroj ne interpretira in zanj simboli niso pomembni.
Seveda stroj interpretira vhodne simbole včasih se celo ustavi in javi kakšno napako v smislu, da ni skladna s pravili, ki jih pozna in mu omogočajo izvajanje vhodnih simbolov.
Roman napisal/-a:
Potekata vsaj dve transformaciji v snovi in samo v enem stroju je tudi občutek za smisel.
Aha, stroja sta dva. Odlično, če si res tako mislil.
Kako pa bi drugače mislil. Naše mišljenje je podlaga za računske stroje in to zmeraj bolj, nekaj časa že govorimo o nevronskih mrežah in celo o takšni računalniški arhitekturi je govora in tako pride, da bolj, ko poznamo naše lastno delovanje, več našega vedenja preslikujemo v načine delovanja strojev. Ne vemo pa kaj bi naj bila inteligenca in tako so pač stroji še takšni kakršni so ne-inteligentni.
Roman napisal/-a:
Kako smisel pride v logiko?
Tako, kot logika pride v misel.
Logika -> Misel in Misel -> Logika in tako imava sklenjen krog. Misel -> Vesolje pa imava Janeza in njegovo zgodbo. :D
Roman napisal/-a:
Kako vrednote v snovi? ...
Evolucija.
Kako pride evolucija? Ali kako živost v snovi?
Roman napisal/-a:
Pokažeš na dejstvo, kjer sem JAZ trdil, "da je v meni nekdo, ki misli, da sva dva, ..."
S tem, ko trdiš, da je v meni nekdo, ki misli, torej jaz (da je lahko v meni) in poleg mene še nekdo, ki misli, koliko nas torej je? Torej se moram vsakič, ko moram ali želim misliti, obrniti na nekoga, ki to potem zares počne?
Lahko ti navedeš to mojo konkretno poved, ki si jo tako interpretiral, ko si jo?
Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a:Jaz sem prikazal, kako se vidi tvoja zmedenost, zdaj pa ti prikaži mojo.
Vidiš. Si zadovoljen s sprejetim?
Si kaj oddal?
Veliko tega, nekaj si tudi TI sprejel. :wink:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10491
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 21.10.2017 19:06

Bargo je napisal:
V:To je podobno kot s seksom v zakonu: " živost je premagala naveličanost" ...
! in sledi nova zaveza.
... in nato se čez čas vse ponovi: "živost premaga naveličanost" ... :lol:
vojko napisal/-a:Poskusil sem odpreti kar nekaj (po moje) zanimivih tem (npr. razmere na/v nevtronski zvezdi), pa ti očitno ni bilo zanimivo. Škoda, kot praviš.
Z Romanom se gresta nadaljevanko v x-delih, kar je bogudopadljivo, ker je forum vsaj živ, a mene takšna debata ne pritegne. Stvar okusa pač. O okusih pa – saj veš: de gustibus non disputandum...
Samo mrtva snov te zanima ali pa te zanima KAKO si neka živa snov razlaga stvari, ki jih ni nikoli direktno izkušala?
Samo mrtva snov??!! Od kod ti pa ta groteskna ideja?! Si pozabil, koliko smo predebatirali o 'živi snovi'!? O 'tvojih' vranah, pa opicah, pa ne vem še kateri živini (namerni arhaizem!) ... 8)

Vsaka 'živa snov' (beri: živo bitje) vedno 'direktno izkuša' svoje okolje. Kako bi ga sicer? Preko izven čutnega posrednika, torej ESP? Eh, moj bargo, če bi bil le še malo boljši, ne bi bilo za zdržat ... :lol:
vojko napisal/-a:Ne, nisem opazil tega.
Človek vidi in to se mu dogaja, namreč, ko odpreš oči mislimo, da ne moremo spregledati očitnega vendar zavedati se moramo, da se nam dogaja kreacija povzročena iz zunanje akcije. Svet kreiramo in ne odslikavamo.
Zelo pitijsko in zavito. Svet tako odslikavamo kot kreiramo. A najprej ga moramo zaznati (ga 'odslikati' bolj ali manj verno /Hi-Fi/), šele potem lahko tudi sami kreiramo (virtualne) svetove. Saj veš: primum vivere, deinde ...
vojko napisal/-a:Res je pri računalnikih lažje zgraditi učinkovit hardver, kot pa odlične algoritme in sploh softver, ki ga poganja. Saj je pri nas podobno: kila in pol organske snovi je bila na razpolago že pred milijardo in več leti. Vzpostaviti povezave, zgraditi učinkovito nevronsko mrežo, ki deluje, ki rešuje probleme in ki se na koncu zave sama sebe – no, to je pa nekaj povsem drugega. Evolucija je za to potrebovala milijardo let ...
No, če izhajava iz zgodbe o evoluciji potem morava upoštevati zunanjo akcijo in notranjo reakcijo,
Seveda, to je ena od vitalnih komponent definicije živega (metabolizem, rast, reakcija na zunanje dražljaje, reprodukcija).
ker komet je prišel iz Vesolja in evolucija je od takrat dalje povsem drugačna, selekcija je pripeljala vse do nas.
To je res, a ne vidim fil rouge ...
vojko napisal/-a:Za reševanje tako strašljivo kompleksnega problema (kot je npr. igra GO) potrebuješ najprej zelo, zelo zmogljiv strojček, katerega hitrost se meri v petaflopsih (kitajski Sunway TaihuLight jih premore neverjetnih 93, torej 93x10*15 floating-point operations per second, ali skoraj 0,1 eksaflops!!!!!). Strategije GO-ja pač ne moreš naučiti stroja z nekaj deset kiloflopsi in zgrajenim okoli elektronk.
Spet si spregledal bistvo, Zero se je naučil premagovati do takrat najboljši stroj, ki je potreboval za učenje 40 dni, v samo 3 dneh in še z veliko manj procesorske moči. Stroji so enaki vendar algoritmi, pristopi so različni. Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. IBM že dolgo dela na tem.


Mislim, da je eden od naju spregledal bistvo, pa to nisem bil jaz. Tudi stroj, ki ga je premagal Zero, je moral imeti neko minimalno procesorsko moč. GO-ja ni mogoče zmojstriti npr. z ZX SPECTRUM-om. Vidiš mojo poanto?
Tvojo misel:
Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. IBM že dolgo dela na tem.
Bi jaz preoblikoval takole:
Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. EVOLUCIJA že dolgo dela na tem. :D
vojko napisal/-a:Ta 'dilema' (harver:softver) me spominja na neko davno gostilniško debato o tem, kaj pravzaprav ubija: jakost ali napetost električnega toka. Odgovor poznaš ...
Vidiš, informacijsko polje se predvidljivo odziva in preverimo še kreativnost. hm. Tesla proti Edisonu, električni stol in pečen namesto umorjen človek in tako pride, da izmenični je nevaren, ker ubija, enosmerni, pri klasični uporabi, ne more škoditi.
Ne vem, če drži tvoja 'ugotovitev', da "enosmerni, pri klasični uporabi, ne more škoditi".

Tole sem našel na spletu:
Mejna vrednost dotika
•pri normalnih razmerah: 50 V izmenično; 120 V enosmerno;
•pri neugodnih razmerah: 25 V izmenično; 60 V enosmerno;
•pri zelo neugodnih razmerah: 12 V izmenično; 30 V enosmerno


Varnostna mala napetost (SELV):
•Napetost v sistemu mora biti pod dovoljeno napetostjo dotika (50 V izmenično, 120 V enosmerno).

Kako je zdaj s tem? Lahko enosmerni tok škodi, ali ne?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7105
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 22.10.2017 12:24

vojko napisal/-a:
21.10.2017 19:06
Bargo je napisal:
V:To je podobno kot s seksom v zakonu: " živost je premagala naveličanost" ...
! in sledi nova zaveza.
... in nato se čez čas vse ponovi: "živost premaga naveličanost" ...
Tako je videti, samo zmeraj se mora dogajati na višji ravni, če ne upade živost in naveličanost zmaga. Kama sutra, kar se lahko prebere kot karma sutra in lahko interpretiramo kot zgodovina te bo jutri dohitela. :lol:
Vidiš Roman, tako gre to, ko je stvar obrnjena in ni več takšne živosti, počasi izginja otroški smeh, ker je že vse bilo videno, četudi vse sprejeto ni bilo prepoznano, doživimo pa več kot dojamemo.

Nitka 2012 iz Medzvezdna potovanja
Bargo: Razumem kaj želiš dokazati/povedati, se pa ne strinjam s teboj. Vedeti je lahko ekvivalentno prepoznati! ...
Vojko: No, počasi napreduješ, zdaj vsaj razumeš poanto;
...
Bargo: Pod črto : V bistvu si sam vse povedal glede primera "čebel". Programi, so se spreminjali in na koncu so ostali ti, čigar danes vidimo posledice. Videli smo jih tudi 50.000 let prej (ali še bolj nazaj !), samo nismo vedeli kaj bi si z tem počeli.
Nismo dojeli. Kužiš ?

Tudi danes, gledamo in ne vidimo, pa beremo in ne dojamemo, pa slišimo in ne slišimo, ... Nekdo pač nas mora spomniti, pa četudi so Čebele !


vojko napisal/-a:Poskusil sem odpreti kar nekaj (po moje) zanimivih tem (npr. razmere na/v nevtronski zvezdi), pa ti očitno ni bilo zanimivo. Škoda, kot praviš.
Z Romanom se gresta nadaljevanko v x-delih, kar je bogudopadljivo, ker je forum vsaj živ, a mene takšna debata ne pritegne. Stvar okusa pač. O okusih pa – saj veš: de gustibus non disputandum...
vojko napisal/-a:
Samo mrtva snov te zanima ali pa te zanima KAKO si neka živa snov razlaga stvari, ki jih ni nikoli direktno izkušala?
Samo mrtva snov??!! Od kod ti pa ta groteskna ideja?! Si pozabil, koliko smo predebatirali o 'živi snovi'!? O 'tvojih' vranah, pa opicah, pa ne vem še kateri živini (namerni arhaizem!) ...


Vsaka 'živa snov' (beri: živo bitje) vedno 'direktno izkuša' svoje okolje. Kako bi ga sicer? Preko izven čutnega posrednika, torej ESP? Eh, moj bargo, če bi bil le še malo boljši, ne bi bilo za zdržat ...
Seveda smo, saj sem JAZ vpeljal vso to živino, če se dobro spomnim. Sokola nikakor ne smeš pozabiti. Seveda lahko poenostavljeno rečemo "Vsaka 'živa snov' (beri: živo bitje) vedno 'direktno izkuša' svoje okolje", pri čemer se moramo zavedati, da interakcije, ki prinašajo informacije, in dajejo občutek direktnega izkušanja, potujejo po okolju preden prispejo do našega zaznavnega sistema , ki bo ovrednotil sprejeto in to glede na pretekla stanja in trenutna stanja namena. :roll:
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Ne, nisem opazil tega.
Človek vidi in to se mu dogaja, namreč, ko odpreš oči mislimo, da ne moremo spregledati očitnega vendar zavedati se moramo, da se nam dogaja kreacija povzročena iz zunanje akcije. Svet kreiramo in ne odslikavamo.
Zelo pitijsko in zavito. Svet tako odslikavamo kot kreiramo. A najprej ga moramo zaznati (ga 'odslikati' bolj ali manj verno /Hi-Fi/), šele potem lahko tudi sami kreiramo (virtualne) svetove. Saj veš: primum vivere, deinde ...
Na začetek zaznave sveta nisi imel vpliva, saj, ko si prilezel iz maternice se je odvijalo samo tako, kot se je dogajalo tudi pred tem. Svet je bil pripravljen nate in ti si bil pripravljen za ta svet. 8) Mogli!

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Res je pri računalnikih lažje zgraditi učinkovit hardver, kot pa odlične algoritme in sploh softver, ki ga poganja. Saj je pri nas podobno: kila in pol organske snovi je bila na razpolago že pred milijardo in več leti. Vzpostaviti povezave, zgraditi učinkovito nevronsko mrežo, ki deluje, ki rešuje probleme in ki se na koncu zave sama sebe – no, to je pa nekaj povsem drugega. Evolucija je za to potrebovala milijardo let ...
No, če izhajava iz zgodbe o evoluciji potem morava upoštevati zunanjo akcijo in notranjo reakcijo,
Seveda, to je ena od vitalnih komponent definicije živega (metabolizem, rast, reakcija na zunanje dražljaje, reprodukcija).
Reprodukcija je vgrajena in vendar lahko izbiraš ali se boš reproduciral ali pa ne, nimaš pa ne vem kakšnega vpliva na rezultate reproduciranja. Albert se reži in pravi: "Lep/a po meni in bistro po vas". 8)
vojko napisal/-a:
ker komet je prišel iz Vesolja in evolucija je od takrat dalje povsem drugačna, selekcija je pripeljala vse do nas.
To je res, a ne vidim fil rouge ...
Kaj pa sedaj, že vidiš?
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Za reševanje tako strašljivo kompleksnega problema (kot je npr. igra GO) potrebuješ najprej zelo, zelo zmogljiv strojček, katerega hitrost se meri v petaflopsih (kitajski Sunway TaihuLight jih premore neverjetnih 93, torej 93x10*15 floating-point operations per second, ali skoraj 0,1 eksaflops!!!!!). Strategije GO-ja pač ne moreš naučiti stroja z nekaj deset kiloflopsi in zgrajenim okoli elektronk.
Spet si spregledal bistvo, Zero se je naučil premagovati do takrat najboljši stroj, ki je potreboval za učenje 40 dni, v samo 3 dneh in še z veliko manj procesorske moči. Stroji so enaki vendar algoritmi, pristopi so različni. Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. IBM že dolgo dela na tem.


Mislim, da je eden od naju spregledal bistvo, pa to nisem bil jaz. Tudi stroj, ki ga je premagal Zero, je moral imeti neko minimalno procesorsko moč. GO-ja ni mogoče zmojstriti npr. z ZX SPECTRUM-om. Vidiš mojo poanto?
Vidim, kako da ne. Načeloma se tudi strinjam in razumem te, pač tvoja mantra kvantiteta v kvaliteto.
vojko napisal/-a: Tvojo misel:
Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. IBM že dolgo dela na tem.
Bi jaz preoblikoval takole:
Vidiš, inteligenca je v pristopu in ne materiji skratka arhitektura stroja ni bila odločujoča. Kaj šele bo, ko arhitekturo prilagodimo pristopu. EVOLUCIJA že dolgo dela na tem.
Odlično, bi dejala Vrana! Kaj je že povedala Vrana, preden je odletela v nebo, dovoli, da te spomnim.

Nitka 2013 iz Medzvezdna potovanja
PREKLEMANSKI IMITATORJI, bi rekla VRANA in odletela v nebo.

"Nevronske mreže in evolucijski algoritmi!" in tako pride, da smo lahko samo imitatorji!
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Ta 'dilema' (harver:softver) me spominja na neko davno gostilniško debato o tem, kaj pravzaprav ubija: jakost ali napetost električnega toka. Odgovor poznaš ...
Vidiš, informacijsko polje se predvidljivo odziva in preverimo še kreativnost. hm. Tesla proti Edisonu, električni stol in pečen namesto umorjen človek in tako pride, da izmenični je nevaren, ker ubija, enosmerni, pri klasični uporabi, ne more škoditi.
Ne vem, če drži tvoja 'ugotovitev', da "enosmerni, pri klasični uporabi, ne more škoditi".

Tole sem našel na spletu:
Mejna vrednost dotika
•pri normalnih razmerah: 50 V izmenično; 120 V enosmerno;
•pri neugodnih razmerah: 25 V izmenično; 60 V enosmerno;
•pri zelo neugodnih razmerah: 12 V izmenično; 30 V enosmerno


Varnostna mala napetost (SELV):
•Napetost v sistemu mora biti pod dovoljeno napetostjo dotika (50 V izmenično, 120 V enosmerno).

Kako je zdaj s tem? Lahko enosmerni tok škodi, ali ne?
Seveda lahko tok škodi, te lahko scvre na hitro ali počasi! Pač, glede ne ohmov zakon, ki pravi U= R*I in moč P=U*I => P= R*I^2 in potem A= P*t sledi A = R*I^2*t in tako pride segrevanje, ki je odvisno od toka, upornosti telesa ter časa teka toka skozi telo.

Srce, ki daje takt telesu sva izpustila in če bi ga upoštevala potem vključiva še resonanco s pomočjo frekvence izmenične napetosti ali izmeničnega toka, pač odvisno kaj želiš, da je konstanta.

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Ja, razlika je očitna, če zaigraš na klavir, bo drugi samostoječi klavir zaigral s teboj, zaboj za drva pa ne!
Vojko: Dobro, a to ni bistvena razlika. Torej, poznaš bistveno razliko? Samo: da ali ne?
Bargo: Ne.


Čuj, ti je že uspelo kupiti klavir? Namreč tisto, kar imaš doma so samo zaboji za drva. :lol:

Vidiš tako je to videti, ko partija več ne določa cilja temveč cilj določa partijo.

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 18 gostov