Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 5878
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 19.12.2017 21:38

Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.

Motore
Prispevkov: 933
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore » 20.12.2017 9:57

Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
Jaz jo pa vedno berem, ko bargo kaj komentira.

osf
Prispevkov: 883
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a osf » 20.12.2017 18:43

vojko napisal/-a:
15.12.2017 11:36
osf napisal/-a:
15.12.2017 6:32
vojko napisal/-a:
14.12.2017 23:05


"Oxytocin is a hormone and a neurotransmitter that is involved in childbirth and breast-feeding. It is also associated with empathy, trust, sexual activity, and relationship-building.
It is sometimes referred to as the "love hormone," because levels of oxytocin increase during hugging and orgasm. It may also have benefits as a treatment for a number of conditions, including depression, anxiety, and intestinal problems.
Oxytocin: The love hormone?
In 2012, researchers reported that people in the first stages of romantic attachment had higher levels of oxytocin, compared with non-attached single people. These levels persisted for at least 6 months.

Sexual activity has been found to stimulate the release of oxytocin, and it appears to have a role in erection and orgasm. The reason for this is not fully understood, but, in women, it may be that the increased uterine motility may help sperm to reach their destination. Some have proposed a correlation between the concentration of oxytocin and the intensity of orgasm."

(MedicalNewsToday, Mon 4 September 2017)

"Oxytocin is a hormone secreted by the posterior lobe of the pituitary gland, a pea-sized structure at the base of the brain.

It's sometimes known as the "cuddle hormone" or the "love hormone," because it is released when people snuggle up or bond socially."
(LiveScienece, June 4, 2015)

"A key hormone released during sex is oxytocin, also known as the ‘cuddle hormone’. This lowers our defences and makes us trust people more, says Dr Arun Ghosh, a GP specialising in sexual health at the Spire Liverpool Hospital.

It’s also the key to bonding, as it increases levels of empathy. Women produce more of this hormone, although it’s not clear why, and this means they are more likely to let their guard down and fall in love with a man after sex."

http://www.dailymail.co.uk/health/artic ... z51H7IGLMr

The Good and Bad About Oxytocin, the Love Hormone, By Deane Alban
"Oxytocin is called the love hormone, but it’s really an emotion amplifier. Learn how it affects human interaction and how to boost your oxytocin level." https://bebrainfit.com/oxytocin-love-hormone/
Itd.
itd.
itd...ad infinitum ... :lol: :lol:
Čudno, lestvica hormonov povezanih z ljubeznijo je nekam bolj dolga. Testosteron, fenetilamin, estrogeni, serotonin, dopamin, pa še nekateri...

Vse skupaj vredno nič, če ni estetike, notranje ali zunanje..
Ne nakladaj in se ne izmikaj! Skušal si biti nesramen in si momljal nekaj o tem, da imajo tisti "ki pravijo, da je oksitocin hormon ljubezni... 'opičje možgane', zdaj pa čvekaš o tem, da je "lestvica hormonov povezanih z ljubeznijo nekam bolj dolga"!

Kakšno zvezo ima to s tvojo ironično opazko?!

Pa tudi to, kar si napisal (kot običajno) ni res. Da hormoni, ki si jih naštel, nimajo nobene direktne zveze z ljubeznijo, te je ustrezno podučil roman. :lol:
No, ločimo tvojo nesramnost od moje: jaz sem ironično poudaril, da če ne žališ človeka, žališ opice.

Lahko naštejemo celo vrsto kemijskih reakcij povezanih z raznoraznimi občutki, ampak bi rad poudaril dejstvo, da če se boš navohal oksitocina, se ne boš lažje ali takoj zaljubil. Tako tudi ne boš podaljšal občutek ljubezni z dovajanjem hormonov organizmu; pa tudije ne boš izničil, če boš odstranil oksitocin iz telesa.

Raje pomisli predno pišeš, saj boš razumel, da vsako tvoje dejanje je odvisno od tvoje psihe.
Zato sem omenil notranjo estetiko: nekatere osebe prej mislijo, nekatere osebe pa se izrazijo kakor če ne bi mislile.

Je sploh ljubezen na vrhu lestvice?
Privlačnost odvisi ravno od estetike: lepota izražanja in telesa vodi do ekstaze občutkov in to traja ...ad infinitum.

osf
Prispevkov: 883
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a osf » 20.12.2017 18:57

Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
Kaj, da brez hormonov ni estetike?

Res, tokrat si ustrelil eno visokogorsko, segala je do nebes.

Sedaj boš napisal: 'kaj je lepo in kaj je grdo?'
...nariši žensko in primerjaj tvojo sliko s tisto od nekega umetnika. Vidiš, nismo vsi umetniki; estetika pa nam kaže, da smo vsi lahko kritiki.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10921
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 20.12.2017 19:21

bargo napisal/-a:
18.12.2017 18:59
AlphaZero: Poraz in zmaga razuma
Že več kot dvajset let računalniki premagujejo najboljše šahiste na svetu. Brez težav. Do prejšnje srede smo se lahko tolažili s tem, da so boljši, ker so jih pač ljudje dobro sprogramirali in opremili s šahovskim znanjem človeštva. Tisto sredo pa se je Googlov računalniški program, imenovan Alpha Zero, naučil igrati šah.

V 24 urah se je sam naučil igrati bolje od vseh ljudi in od vseh računalniških programov.

Do tedaj najboljši šahovski program Stockfish je premagal z rezultatom 28:0 ob 72 remijih.

Program Stockfish analizira 70 milijonov mogočih potez na sekundo, Alpha Zero pa samo 80 tisoč. In zmaguje, ker ima boljši 'občutek za to', o čem velja razmisliti in o čem ne. Občutek je tisočkrat vrednejši od grobe sile in pravil.


Ha, Vojko to pa bi bil lahko začetek nečesa novega. Nisi ti pristaš singularity?

Nitka iz Čudeži in znanost
Slika
I’m sure the universe is full of intelligent life. It’s just been too intelligent to come here.” -Arthur C. Clarke

Nitka 2012 iz Čudeži in znanost
Umetna inteligenca, po mojem dojemanju, torej ni nekaj, "kjer sem najboljši v pravilih", temveč "nekaj kar prepozna pravila" in potem igra in po dolgem času tudi zmaga.

In tako pride, da je potrebno ponovno razmisliti o umetni inteligenci. :)
Bargo, to je eden tvojih boljših postov! Mislim, da so to teme, ki bi morale biti predmet debate na forumu.

Seveda me intrigira ideja o singularnosti, h kateri se giblje človeštvo. Bard ideje o singularnosti Ray Kurzweil je idejo opisal in razdelal v svoji (zdaj kultni!) knjigi The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology leta 2005. Če namreč sprejmemo premiso o eksponencialni rasti človeškega znanja in tehnologije, je to neizbežen zaključek. Dramatičen je njegov sklep, da bo takrat UI neskončno bolj močna, kot vsa združena človeška inteligenca. In tu vskoči tvoj primer z računalnikom. Veš kako dolgo traja, da človek (pa še to le izbranci, crème de la crème vseh milijonov šahistov!) postane velemojster?! Od velemojstra do najboljšega na svetu pa je še enkrat daljša pot. Stockfish je to strnil v 24 ur! To je eksponencialna rast, o kateri govori Kurzweil!

Zdaj pa vzemi to kot izhodišče. Smo na 0,7 po Kardaševu. Skušaj si predstavljati tip II in tip III!
Nepredstavljivo!
Dobro si oglej še enkrat tisti odlični graf, ki si ga prilepil. Čas od ene tehnološke inovacije do druge (ali čas za podvojitev znanja) se tako zgosti, da ga skoraj ni mogoče več vnesti na graf!

Verjetno si opazil, da so se nekateri nasmihali ob mojih metaforah o čebelnjakih in mravljiščih, mimo katerih hodimo. Zdaj pa postavi zraven še en odlično izbran citat slavnega A.Clarka! V luči te njegove izjave niso metafore o mravljiščih nič več tako izumetničene in privlečene za lase.

Bargo, odlično, seminar se ti prizna v izpit! :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7433
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 20.12.2017 19:41

Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
:D "Zmešnjavo brati" naj bi pomenilo kaj? :P


SSKJ:
zmešnjáva -e ž (ȃ) 1. stanje, ko so dane, postavljene skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: na knjižnih policah je zmešnjava; doma ima veliko zmešnjavo nered / ekspr.: veter je naredil zmešnjavo med papirji; babilonska zmešnjava / ta filozofska smer vnaša zmešnjavo v teorije zmedo 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: vsa zmešnjava je nastala zaradi nekega pisma / v državi vlada zmešnjava zmeda 3. ekspr. velika količina neurejenih predmetov, stvari: med zmešnjavo na mizi je stala skodelica kave; pisana sejmarska zmešnjava / zmešnjava glasov, pojmov ♪

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7433
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 20.12.2017 19:44

Motore napisal/-a:
20.12.2017 9:57
Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
Jaz jo pa vedno berem, ko bargo kaj komentira.
Hvala Motore. :wink: :D

Roman
Prispevkov: 5878
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 21.12.2017 9:54

Motore napisal/-a:
20.12.2017 9:57
Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
Jaz jo pa vedno berem, ko bargo kaj komentira.
In kaj pametnega ali koristnega prebereš?

Roman
Prispevkov: 5878
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 21.12.2017 10:13

bargo napisal/-a:
20.12.2017 19:41
"Zmešnjavo brati" naj bi pomenilo kaj?
Točno to, kar si citiral iz SSKJ.

Praviš, da ljudje komuniciramo "po etru", torej pošiljamo in sprejemamo fotone (kar je seveda res), in to potem enačiš s soncem, ki tudi oddaja fotone in nami, ki jih na svoji koži in mrežnici sprejemamo (in je to seveda tudi res). Povsem pa zanemariš pomembne lastnosti, zaradi katerih gre v prvem primeru za informacijo, v drugem pa ne. Ne verjamem, da se tega ne zavedaš. Boš še povedal, katere informacije pošilja sonce na Zemljo? Kaj ti, kot prejemniku njegovih informacij, želi sporočiti?

In očitno se vama z osfom zdi lepota nekaj mističnega, estetska presoja pa neodvisna od možganov oziroma uma. Pač mislita tako.

Motore
Prispevkov: 933
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Motore » 21.12.2017 11:19

Roman napisal/-a:
21.12.2017 9:54
Motore napisal/-a:
20.12.2017 9:57
Roman napisal/-a:
19.12.2017 21:38
Take zmešnjave pa že dolgo nisem bral.
Jaz jo pa vedno berem, ko bargo kaj komentira.
In kaj pametnega ali koristnega prebereš?
Da te ne zavede zahvala od bargota. Pravim, da vedno ko kaj pove, je zmešnjava.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10921
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 21.12.2017 12:22

Danes je zimski solsticij; najdaljša noč. Dosegli smo dno, jutri se pričnemo dvigati ... Juhu! :D

Roman
Prispevkov: 5878
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman » 21.12.2017 12:40

Ko bi to veljalo tudi za to debato :roll:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10921
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko » 21.12.2017 13:55

Roman napisal/-a:
21.12.2017 12:40
Ko bi to veljalo tudi za to debato :roll:
Saj veš: po novem letu bo vse drugače ...:wink:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7433
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 21.12.2017 19:38

Roman napisal/-a:
21.12.2017 10:13
bargo napisal/-a:
20.12.2017 19:41
"Zmešnjavo brati" naj bi pomenilo kaj?
Točno to, kar si citiral iz SSKJ.
Prav. Bova lahko videla, če gre za stanje, ko so dane, postavljene stvari skupaj, ki po lastnostnih, značilnostih ne spadajo skupaj.
Torej, poglejmo.
Roman napisal/-a: Praviš, da ljudje komuniciramo "po etru", torej pošiljamo in sprejemamo fotone (kar je seveda res),
Me veseli, da se strinjaš. Malenkost je bilo sicer drugače zapisano "ne etru", kar pa verjetno, glede na to, da pritrjuješ, ne more biti vzrok za zmešnjavo.
Roman napisal/-a: in to potem enačiš s soncem, ki tudi oddaja fotone in nami, ki jih na svoji koži in mrežnici sprejemamo (in je to seveda tudi res).
Soncem, se verjetno piše z veliko začetnico, ker gre za našo lokalno zvezdo. In ker tudi to pritrjuješ prav tako ne more biti vzrok za zmešnjavo.
Roman napisal/-a: Povsem pa zanemariš pomembne lastnosti, zaradi katerih gre v prvem primeru za informacijo, v drugem pa ne.
Res!? Da bi zanemaril pomembne lastnosti praviš, ki ločijo informacijo od informacije? Kdo bi si to mislil, poleg Romana se razume.
Mislim, da boš moral podati definicijo informacije in tako podkrepiti svojo trditev. Menim, da boš s tem pokazal ločitev in celo razpad informacije na informacijo in njen ostanek. Veš, se že veselim. :)
Roman napisal/-a: Ne verjamem, da se tega ne zavedaš.
Stavim na tvoje verjetje.
Roman napisal/-a: Boš še povedal, katere informacije pošilja sonce na Zemljo?
Toploto, svetlobo, krog, zorenje (se dere Spot! :lol: ) in še veliko drugih, če upoštevava zadnja dognanja.
Roman napisal/-a: Kaj ti, kot prejemniku njegovih informacij, želi sporočiti?
Ta je pa težavna in bom počakal sprva na tvoje odgovore. :D Veš, je zelo veliko verjetje, da bo odgovor presenetil tudi tebe. 8)
Roman napisal/-a: In očitno se vama z osfom zdi lepota nekaj mističnega, estetska presoja pa neodvisna od možganov oziroma uma. Pač mislita tako.
Kako že pravi Vojko glede okusa? Verjetno bo dejal, da v okusu ni nič mističnega, ali pač, kdo bi vedel. No, v estetsko doživetje so verjetno vključeni tudi nekateri hormoni, ki pa so nenazadnje tudi samo informacije in to bo morala pokrivati tudi tvoja definicija informacije, a ne? :roll:

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7433
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo » 21.12.2017 21:55

vojko napisal/-a:
21.12.2017 12:22
Danes je zimski solsticij; najdaljša noč. Dosegli smo dno, jutri se pričnemo dvigati ... Juhu! :D
Kot že tolikokrat! :D Veš slučajno, kdaj smo prvič ubesedili ta nebesni pojav?

Nitka iz Medzvezdna potovanja
shrink: Komentar pesnjenja o kamnitih artefaktih pa si pesnik lahko ponovno prebere v prejšnjem postu.
Bargo: Ti kamni so tako priročno zloženi, da če želimo, da se dogaja pojav na določen koledarski dan, ob določenem času dneva, potem moramo prestavljati naše ure, da bi jih uskladili z dogajanjem v naši okolici, torej prilagajamo našo nebesno mehaniko.



Heliotropism
Heliotropic flowers track the sun's motion across the sky from east to west. During the night, the flowers may assume a random orientation, while at dawn they turn again toward the east where the sun rises.

Odgovori