Stran 831 od 929

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 20.2.2018 15:11
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:
20.2.2018 13:15
Se spomniš MAGIC MACHINE, ki sem ga objavil pred časom?
https://www.youtube.com/watch?v=IOmFgIxvVzc

INTEL je to računalniško simulacijo zdaj spremenil v realnost:
https://www.youtube.com/watch?v=E4hjx3_A-cw

Neverjetično, kaj?! :D
Ja! :D
Vendar ni kreativnosti, je samo natančnost izdelave in predvidljivost dogajanja in mogoče še čudenje KAKO je mogoče, da kroglice padajo smiselno.

Kaj pa lučke, je kdo videl lučke, ki se prižigajo. Tudi te igrajo! Spot pravi: "Ko desna govori se leva čudi!". :lol:


Eta Carinae
The Carina Nebula (catalogued as NGC 3372; also known as the Grand Nebula, Great Nebula in Carina, or Eta Carinae Nebula) is a large, complex area of bright and dark nebulosity in the constellation Carina, and is located in the Carina–Sagittarius Arm. The nebula lies at an estimated distance between 6,500 and 10,000 light-years (2,000 and 3,100 pc) from Earth.


Homunculus Nebula

Slika

I am so clever that sometimes I don't understand a single word of what I am saying
--.Oscar Wilde.--


Slišal sem dobro šalo: "Levica potrebuje samo en čudež, ker ostalo potem zna pojasniti." :D

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 20.2.2018 17:12
Napisal/-a vojko
vojko napisal/-a: ↑
Samo oni zgoraj z belo brado je omniscienten ...
Saj veš, da se TI Avstralci režijo, kaj ne?

Australian aborigines ✌ Australian aboriginal music | Australia
Vidim, da imaš rad neuvrščene. Jaz tudi. Tule je nekaj malo bolj uglajenega. Veš na kaj me spominja ta instrument? Si kdaj pekel 'ispod saća'? Spominja me na sać!
https://www.youtube.com/watch?v=b5KoOI-dIi4

Odlično. Spot pravi, da bi rad videl kenguruja v živo.
Raje ne; posral bi se od strahu... :D
Čuj, spomnil sem ne na letalo in na vrečke v žaklu spredaj, ki so tam za vsak slučaj. Sprašujem se, če slabost prihaja od višine, ker strah je zagotovo v igri, a ne ?
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca! :lol:
vojko napisal/-a:Koliko jih igra?
Trije vendar samo kdo piše note mene zanima tako, da ...
Dobro poglej še enkrat: meni se zdi, da je eden, ali pa so enojajčni trojčki ... Zažigajo pa 100km/h!

Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ... :wink:

Kaj praviš o tistem predavanju Denetta?

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 20.2.2018 17:30
Napisal/-a vojko
Neverjetično, kaj?!
Ja!
Vendar ni kreativnosti, je samo natančnost izdelave in predvidljivost dogajanja in mogoče še čudenje KAKO je mogoče, da kroglice padajo smiselno.

Kaj pa lučke, je kdo videl lučke, ki se prižigajo. Tudi te igrajo! Spot pravi: "Ko desna govori se leva čudi!".


Vidva s Spotom pa dosti klepetata ... :lol:
Eta Carinae
The Carina Nebula (catalogued as NGC 3372; also known as the Grand Nebula, Great Nebula in Carina, or Eta Carinae Nebula) is a large, complex area of bright and dark nebulosity in the constellation Carina, and is located in the Carina–Sagittarius Arm. The nebula lies at an estimated distance between 6,500 and 10,000 light-years (2,000 and 3,100 pc) from Earth.
Ker je kandidatka za supernovo ali celo hipernovo, bo takrat pravi ognjemet. Morda pa je ta ognjemet bil kmalu potem, ko je bila ustvarjena Zemlja in mi (pred cca 6.500 leti, po blagopokojnem nadškofu Ussherju), le da informacija o tem še potuje k nam... :lol:
I am so clever that sometimes I don't understand a single word of what I am saying
--.Oscar Wilde.--
:D

Rekel je tudi tole:

We are all in the gutter, but some of us are looking at the stars.
Slišal sem dobro šalo: "Levica potrebuje samo en čudež, ker ostalo potem zna pojasniti."
There is a cult of ignorance in the United States, and there has always been. The strain of anti-intellectualism has been a constant thread winding its way through our political and cultural life, nurtured by the false notion that democracy means that my ignorance is just as good as your knowledge.
Isaac Asimov (moj najljubši ZF pisec)

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.2.2018 23:46
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:
20.2.2018 17:12
vojko napisal/-a: ↑
Samo oni zgoraj z belo brado je omniscienten ...
Saj veš, da se TI Avstralci režijo, kaj ne?

Australian aborigines ✌ Australian aboriginal music | Australia
Vidim, da imaš rad neuvrščene. Jaz tudi. Tule je nekaj malo bolj uglajenega. Veš na kaj me spominja ta instrument? Si kdaj pekel 'ispod saća'? Spominja me na sać!
https://www.youtube.com/watch?v=b5KoOI-dIi4

Odlično. Spot pravi, da bi rad videl kenguruja v živo.
Raje ne; posral bi se od strahu...
Spot pravi: "če ne bom poskusil ne bom vedel" in se čudi, kako veš TI KAKO se bo on počutil?
vojko napisal/-a:
Čuj, spomnil sem ne na letalo in na vrečke v žaklu spredaj, ki so tam za vsak slučaj. Sprašujem se, če slabost prihaja od višine, ker strah je zagotovo v igri, a ne ?
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo? :D

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:Koliko jih igra?
Trije vendar samo kdo piše note mene zanima tako, da ...
Dobro poglej še enkrat: meni se zdi, da je eden, ali pa so enojajčni trojčki ... Zažigajo pa 100km/h!

Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ... :wink:
Duše ja, odlično, to manjka in to ni enostavno vključiti niti tistim, ki jo imajo!

Bryan Adams - Here I Am

Here we are, we've just begun
And after all this time
Our time has come
Yeah, here we are, still goin'strong
Right here in the place where we belong
Ooh, it's a new world, it's a new start
It's alive with the beating of young hearts
It's a new day, it's a new plan
I've been waiting for you
Here I am
Waiting for you

vojko napisal/-a: Kaj praviš o tistem predavanju Denetta?
Zanimivo.
Kako so nastala inteligentna bitja v odsotnosti inteligentnega načrta?

Začetek je vzpodbuden, čeprav je pozabil na baronico Ada Lovelace.

Ga pravkar poslušam in tudi tale je močna, ko pravi, karkoli so že počeli borzni posredniki vsa ta leta je nekaj, kar je enostavno narediti z mašinami, ker to mašine počnejo danes. 8)

Spomnim se, da je Roman podal link na mašino, ki piše znanstvene članke in ga na najdem. :cry:

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Prvo smo razvili orodja potem so orodja razvila nas.

Saj ne morem verjeti, prišel je s termiti! :shock:

Nitka iz Čudeži in znanost
Ko nas bo nekdo v prihodnosti preučeval ali meniš, da bo prišel do zaključka, da smo vse to naredili naključno?
Skoraj tako namreč menimo mi, ko opazujemo kako termiti gradijo svoja mesta, a ne? Ali pa kako bakterije premagujejo toksična okolja?



Beseda in Janez ali beseda po Dennetu, ko pravi, da so besede virtualni stroji, kot semi-avtonomne informacijske strukture z mnogo igranimi vlogami v spoznavanju.

"Ko padejo ideje, so besede prav priročne!" mater to verjetno velja zate in bojim se da tudi za Denneta. Čakam kdaj bo omenil zavest?!

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 22.2.2018 1:25
Napisal/-a bargo
Nisem dočakal, da bi omenil zavest čeprav gre za prvovrstno izkušnjo. Škoda.

Phenomenol version of Man of La Mancha
Hear me now oh thou bleak and unbearable world
Thou art base and debauched as can be
And a knight with his banners all bravely unfurled
Now hurls down his gauntlet to thee!

I am I, Don Quixote, the Lord of La Mancha
Destroyer of Evil amd I,
I will march to the sound of the trumpets of glory
Forever to conquer or die


Linda Eder


vojko napisal/-a:
12.9.2015 21:16
Spremenljivke se piše z veliko začetnico. Recimo, Beseda := Matematika, potem sledi: V začetku je bila matematika in matematika je bila pri Bogu in matematika je bila Bog.
Dober poskus! 8)
Matematika
Teoretično računalništvo vključuje teorijo izračunljivosti, teorijo računske zahtevnosti in teorijo informacij. Teorija izračunljivosti opozarja, da je skoraj zanemarljiv delež problemov, ki si jih lahko formalno zastavimo, rešljiv algoritmično, vključno z zelo znanim modelom - Turingov stroj.
:shock:
Vojko, tole predlagam zate:
Mysteries of the Mathematical Universe

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 22.2.2018 2:41
Napisal/-a vojko
Spot pravi: "če ne bom poskusil ne bom vedel" in se čudi, kako veš TI KAKO se bo on počutil?
Predvidevam po reakciji ostalih mačk; sicer bo pa povedal tebi, ti pa meni ... :D
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo?
Trikrat lahko ugibaš! Tako kot pri tistem Romanovem tipu, ki je padal in pri vsakem nadstropju dejal: 'So far – so good!' :lol:
Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ...

Duše ja, odlično, to manjka in to ni enostavno vključiti niti tistim, ki jo imajo!
Schoen gesagt! Dvomim, da bova midva šla kdaj na koncert, kjer bo igral robotski simfonični orkester opero 'Do Androids Dream of Electric Sheep' (libreto po znamenitem ZF romanu Philipa K. Dicka). Za najine vnuke pa nisem več prepričan ... :wink:
Zanimivo.
Kako so nastala inteligentna bitja v odsotnosti inteligentnega načrta?

Začetek je vzpodbuden, čeprav je pozabil na baronico Ada Lovelace.

Ga pravkar poslušam in tudi tale je močna, ko pravi, karkoli so že počeli borzni posredniki vsa ta leta je nekaj, kar je enostavno narediti z mašinami, ker to mašine počnejo danes.

Spomnim se, da je Roman podal link na mašino, ki piše znanstvene članke in ga na najdem.

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Prvo smo razvili orodja potem so orodja razvila nas.
Po moje se niti sam ne zavedaš, kako globoko dialektična (po)misel je to. :!:
Saj ne morem verjeti, prišel je s termiti!
Fascinantno, kaj! Primerjava termitnjaka z Gaudijevo Sagrada Familia! In kakšna zunanja podobnost!
Nitka iz Čudeži in znanost
Ko nas bo nekdo v prihodnosti preučeval ali meniš, da bo prišel do zaključka, da smo vse to naredili naključno?
Mi NIČ ne naredimo naključno. Najprej vse zradimo v glavi, si postavimo cilj, šele nato realiziramo v realnosti; za razliko od živali.
Skoraj tako namreč menimo mi, ko opazujemo kako termiti gradijo svoja mesta, a ne? Ali pa kako bakterije premagujejo toksična okolja?
Živali gradijo nagonsko, brez da bi poznale cilj. Termiti ne vedo, da gradijo termitnjak. Tudi ne poznajo principov statike in air-conditioninga, pa je včasih to boljše kot pri naših nebotičnikih.
Beseda in Janez ali beseda po Dennetu, ko pravi, da so besede virtualni stroji, kot semi-avtonomne informacijske strukture z mnogo igranimi vlogami v spoznavanju.
"Ko padejo ideje, so besede prav priročne!" mater to verjetno velja zate in bojim se da tudi za Denneta. Čakam kdaj bo omenil zavest?!
Po moje zavest molče predpostavlja. Glede besed in memov pa je povedal nekaj močnih. Pravi intelektualni užitek! Najbolj zabavna in na videz kontradiktorna je njegova uvodna trditev, da ID obstaja, saj je vsak izmed nas inženir ID: smo inteligentni in stvari oblikujemo, produciramo. 8)

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 22.2.2018 23:20
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:
22.2.2018 2:41
Spot pravi: "če ne bom poskusil ne bom vedel" in se čudi, kako veš TI KAKO se bo on počutil?
Predvidevam po reakciji ostalih mačk; sicer bo pa povedal tebi, ti pa meni ...
Tako to gre ja, eden zadošča! 8)
vojko napisal/-a:
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo?
Trikrat lahko ugibaš! Tako kot pri tistem Romanovem tipu, ki je padal in pri vsakem nadstropju dejal: 'So far – so good!'
Na nek način vsi padamo, kaj ne?
vojko napisal/-a:
Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ...

Duše ja, odlično, to manjka in to ni enostavno vključiti niti tistim, ki jo imajo!
Schoen gesagt! Dvomim, da bova midva šla kdaj na koncert, kjer bo igral robotski simfonični orkester opero 'Do Androids Dream of Electric Sheep' (libreto po znamenitem ZF romanu Philipa K. Dicka). Za najine vnuke pa nisem več prepričan ...
Electric Dreams - The Duel

Film iz leta 1984 "Electric Dreams" je danes realnost. Kopiranje, posnemanje, vzorčenje, predvidevanje je videti preprosto, smiselno odzivanje v okvirju konteksta, povezave, inter-subjektivnosti, je veliko težja naloga.
vojko napisal/-a:
Zanimivo.
Kako so nastala inteligentna bitja v odsotnosti inteligentnega načrta?

Začetek je vzpodbuden, čeprav je pozabil na baronico Ada Lovelace.

Ga pravkar poslušam in tudi tale je močna, ko pravi, karkoli so že počeli borzni posredniki vsa ta leta je nekaj, kar je enostavno narediti z mašinami, ker to mašine počnejo danes.

Spomnim se, da je Roman podal link na mašino, ki piše znanstvene članke in ga na najdem.

Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Prvo smo razvili orodja potem so orodja razvila nas.
Po moje se niti sam ne zavedaš, kako globoko dialektična (po)misel je to. :!:
Saj ne morem verjeti, prišel je s termiti!
Fascinantno, kaj! Primerjava termitnjaka z Gaudijevo Sagrada Familia! In kakšna zunanja podobnost!
Ja, mogoče je kdaj bil "termit" in se je spominjal kaj so počeli kot skupnost in ... :roll:

No, včasih smo obračali in ko v tem kontekstu orodja obrnemo lahko pridemo do tega, da je žito ujelo naš um in mi smo ga posejali po celem svetu. Kdo je sedaj prebrisan je vprašanje, žito ali naš um?
vojko napisal/-a:
Nitka iz Čudeži in znanost
Ko nas bo nekdo v prihodnosti preučeval ali meniš, da bo prišel do zaključka, da smo vse to naredili naključno?
Mi NIČ ne naredimo naključno. Najprej vse zradimo v glavi, si postavimo cilj, šele nato realiziramo v realnosti; za razliko od živali.
Skoraj tako namreč menimo mi, ko opazujemo kako termiti gradijo svoja mesta, a ne? Ali pa kako bakterije premagujejo toksična okolja?
Živali gradijo nagonsko, brez da bi poznale cilj. Termiti ne vedo, da gradijo termitnjak. Tudi ne poznajo principov statike in air-conditioninga, pa je včasih to boljše kot pri naših nebotičnikih.
Beseda in Janez ali beseda po Dennetu, ko pravi, da so besede virtualni stroji, kot semi-avtonomne informacijske strukture z mnogo igranimi vlogami v spoznavanju.
"Ko padejo ideje, so besede prav priročne!" mater to verjetno velja zate in bojim se da tudi za Denneta. Čakam kdaj bo omenil zavest?!
Po moje zavest molče predpostavlja. Glede besed in memov pa je povedal nekaj močnih. Pravi intelektualni užitek! Najbolj zabavna in na videz kontradiktorna je njegova uvodna trditev, da ID obstaja, saj je vsak izmed nas inženir ID: smo inteligentni in stvari oblikujemo, produciramo.
Hočeš povedati, da mi vemo kaj je naš cilj, ko sejemo žito?! :roll:

Daniel Dennett - How are Brains Conscious?
"Iz tekmovalnosti pride pozornost", in svetilka, ki predstavlja pozornost, je pritegnjena namesto usmerjana na lokacijo pozornosti.
Veš, to me spominja, kot da bi v popolni temi s svetilko v roki tekali po prostoru in ga tako raziskovali, mislim, da bi bilo veliko bolj bistro svetilko postaviti nekam dovolj visoko, če tudi samo na omaro. 8) Kaj meniš?



Nitka iz Čudeži in znanost
Saj poznaš tisto zgodbo o utrujeni svetlobi v prostoru in če jo povežeš še z lučjo na vrhu, potem ...

Kako veš kje si v temi?
Navigating our world with a mental GPS | Vijay Balasubramanian | TEDxPenn
Manj kot 700 ogledov zgornje predstavitve, kako zgovorno, a ne?


O jaz, nevednik,
ki na polja morske pene vstopam,
obljubim vsem, in sebi, tu in zdaj:
ne bom je le požel, te mane,
od Starih, (Boga?), Modrih in Učenih dane.
Nak! Brž, ko se nakrmim Učenosti,
s semeni svežimi, za v bodoče,
se ročno vrnem in Njim dam Modrosti.
No ... Če bo čas ... Mogoče ...

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 23.2.2018 0:35
Napisal/-a vojko
vojko napisal/-a: ↑
22.2.2018 2:41
Spot pravi: "če ne bom poskusil ne bom vedel" in se čudi, kako veš TI KAKO se bo on počutil?
Predvidevam po reakciji ostalih mačk; sicer bo pa povedal tebi, ti pa meni ...
Tako to gre ja, eden zadošča!
... če ne bo prišlo do informacijskega šuma na relaciji Spot-Bargo ... :lol:
vojko napisal/-a:
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo?
Trikrat lahko ugibaš! Tako kot pri tistem Romanovem tipu, ki je padal in pri vsakem nadstropju dejal: 'So far – so good!'
Na nek način vsi padamo, kaj ne?
Ja, bi rekel Newton. Albert pa pravi, da se gibljemo po ravnih črtah v zakrivljenem prostorčasu.
Ves čas padamo proti središču našega planeta z 9,8 m/s, padamo proti našemu Soncu s 30 km/s, padamo proti središču naše galaksije tam nekje v smeri Sagittariusa z 230 km/s, padamo v objem naši sosedi Andromedi s 110 km/s, naša lokalna gruča galaksij pada s 6.100 km/s proti Velikemu atraktorju ... a nikoli ne PADEMO!
vojko napisal/-a:
Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ...

Duše ja, odlično, to manjka in to ni enostavno vključiti niti tistim, ki jo imajo!
Schoen gesagt! Dvomim, da bova midva šla kdaj na koncert, kjer bo igral robotski simfonični orkester opero 'Do Androids Dream of Electric Sheep' (libreto po znamenitem ZF romanu Philipa K. Dicka). Za najine vnuke pa nisem več prepričan ...
Electric Dreams - The Duel

Film iz leta 1984 "Electric Dreams" je danes realnost. Kopiranje, posnemanje, vzorčenje, predvidevanje je videti preprosto, smiselno odzivanje v okvirju konteksta, povezave, inter-subjektivnosti, je veliko težja naloga.
Ne vem, če gre za isto zgodbo. Jaz sem se referiral na roman Philipa K. Dicka 'Do Androids Dream of Electric Sheep?' iz 1968, po katerem je bil 1982 posnet film, Blade Runner.
Saj ne morem verjeti, prišel je s termiti!
Fascinantno, kaj! Primerjava termitnjaka z Gaudijevo Sagrada Familia! In kakšna zunanja podobnost!
Ja, mogoče je kdaj bil "termit" in se je spominjal kaj so počeli kot skupnost in ...
Misliš na Gaudija?
No, včasih smo obračali in ko v tem kontekstu orodja obrnemo lahko pridemo do tega, da je žito ujelo naš um in mi smo ga posejali po celem svetu. Kdo je sedaj prebrisan je vprašanje, žito ali naš um?
Oba. Dialektika na delu. :wink:
vojko napisal/-a:
Po moje zavest molče predpostavlja. Glede besed in memov pa je povedal nekaj močnih. Pravi intelektualni užitek! Najbolj zabavna in na videz kontradiktorna je njegova uvodna trditev, da ID obstaja, saj je vsak izmed nas inženir ID: smo inteligentni in stvari oblikujemo, produciramo.
Hočeš povedati, da mi vemo kaj je naš cilj, ko sejemo žito?!
Seveda vemo! Vprašaj kateregakoli kmeta! :lol:
Daniel Dennett - How are Brains Conscious?
"Iz tekmovalnosti pride pozornost", in svetilka, ki predstavlja pozornost, je pritegnjena namesto usmerjana na lokacijo pozornosti.
Ta 'tekmovalnost' je seveda darwinski boj za preživetje najsposobnejših.
Veš, to me spominja, kot da bi v popolni temi s svetilko v roki tekali po prostoru in ga tako raziskovali, mislim, da bi bilo veliko bolj bistro svetilko postaviti nekam dovolj visoko, če tudi samo na omaro. Kaj meniš?
Enako kot ti; razen če si sam na omari ...
Kako veš kje si v temi?
Navigating our world with a mental GPS | Vijay Balasubramanian | TEDxPenn
Manj kot 700 ogledov zgornje predstavitve, kako zgovorno, a ne?
Škoda, res odlično predavanje. Si zasledil podatek, da je v vsakem kubičnem mm možganov 4 km 'žic'???

Kot je rekel Dennet: tale naš 'neck-top' (posrečena aluzija na lap-top, kaj?) je res od hudiča! 8)

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 26.2.2018 12:58
Napisal/-a Roman
bargo napisal/-a:
15.2.2018 23:58
Roman napisal/-a:
15.2.2018 15:54
Hočeš reči, da je vse (torej narava?) vzročno-posledično in spoznavno?
Vojko, vidiš ti to, kaj pravi Roman?
Vidiš, kako si se spet izognil odgovoru?
Sprva bi rad prebral nekaj pojasnil na "spoznavno pa itak nikoli ni bilo vse", ker ne vem kam meriš?
Merim na pomanjlkjivo sposobnost človeškega spoznavanja. Nekatere stvari pač niso spoznavne, jih ne moremo spoznati.
Tudi, saj mi nekatera dejanja povezujemo z zlobo.
Vendar po nasvetu tistega, ki naj bi bil dober, kajne.
Roman napisal/-a:Vesolje obstaja končno mnogo časa in ima končno mnogo materije.
Vidiš, to je stanje, ko izgine verjetje in se pojavi vera, ki bi lahko bila celo vzrok za bias, a ne?
Ne, to je domneva, ki se spremeni tisti hip, ko kdo najde protidokaze ali vsaj protiargumente. Imaš kakšnega, ali imaš samo vero?
KAKO se pospešeno širi vesolje?
Ja, kako? Ne vemo. Vidiš v tem vprašanju protiargument za končnost vesolja?
KAKO se premaguje gravitacija v pogojih končne materije/energije?
Kako jo premaguješ ti? Vidiš v tem vprašanju protiargument za končnost vesolja?
Singularnost, in razvoj vesolja na papirju je tudi problem tako, da ...
Vidiš v tem vprašanju protiargument za končnost vesolja?
Moram te spomniti na Alberta
Albert ni bil dušni pastir, ne moreš ga v tej maniri navajati.
Torej, za nekoga, ki ni vernik, lahko rečemo, da je odprtega uma in zanj obstaja velika verjetnost, da časti racionalni um, torej tudi logiko in ta častilec racionalnega uma se po navadi zaveda, da ima zmeraj premalo informacij, da bi lahko z gotovostjo trdil in tako trditvam pripiše še neko verjetnost tveganja oz. skepticizem. Ta pripis verjetnosti je zelo verjetno na podlagi nekih kriterijev, kaj ne? Kako je s temi kriteriji me zanima, saj ti si častilec racionalnega uma, a ne?
Nisem. Razum je orodje, ne svetinja. Saj ti svoje kuhavnice najbrž ne častiš. Po drugi strani pa se iz neznanega razloga že ne vem kolikič sprašuješ po znanstveni metodi. Kaj pravzaprav sprašuješ?
Roman napisal/-a:Nejasno trditev (cikel kot konec procesa) si dopolnil z nesmislom (deljenje in določanje točke).
Preskoči. Postavi simbol :shock: in prepreči izločanje, saj veš, bolje preventiva, kot kurativa.
:?:
Saj veš, svobodna volja, pa to.
Pa kaj?
Ni omejena, domišljija kreira informacije na podlagi informacij.
Ja, malo jih premetava, malo povezuje (če gre ali če ne), ne ustvari pa nobene nove informacije.
Roman napisal/-a:Tudi ta potencial je omejen.
Kako je omejen? Kaj ga omejuje?
Njegov rob, njegov doseg.
Roman napisal/-a:Jaz ti samo sem in tja poskušam prikazati težave, ki jih imam pri pogovarjanju s teboj. Seveda pri tem nisem uspešen.
Kaj pa so kriteriji uspešnost? Kakšno stanje pa bi pričakoval, da bi lahko razglasil svojo uspešnost pri tem početju?
Moram spet? Želim, da bi bilo tvoje besedovanje bolj jasno in razumljivo in da bi se manj skrival za ugankami in domnevno simbolnostjo. Se pa zavedam, da želim preveč. Uspešnost pa bi se kazala na razumevanju.
JAZ sem jasen sebi
In si s tem povsem zadovoljen. Za pogovor je to pač premalo.
v tem pač morava sodelovati oba, če seveda želiva.
Točno.
Aja. kaj pa zate velja, da si obseden s pomeni besed?
:?:
Roman napisal/-a:
Končnost/minljivost zaobjame neskončnost, a ni to protislovje?
Je, če (kot po navadi) zamešaš stvari. Zakaj si zašel v protislovje, boš pa že sam ugotovil. Vzemi kot uganko. Ti bodo šolske počitnice hitreje minile.
Od mešaj, razstavi, pojasni, če znaš in videti je kot da bi znal.
:?:
če tako potem je znanost zašla.
Utemelji.
"Jaz sem lažnivec" pravi oseba, ki govori resnico. Torej, govori resnico ali ne?
Trditve, ki zanikajo same sebe, niso prava protislovja. In v logiki so take trditve napačne.
Kaj si hotel povedati?
Samo to, da je nekaterim všečnost pomembnejša od skladnosti.
Kje sva to midva pristala?
V norišnici z imenom Kvarkadabra.
Prav, narava press si tudi TI, ne pozabi.
Ja, zato pa dvomim, da se lahko sporazumevava.
Ego je zares hecna stvar.
Egoizem tudi.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 8:59
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:
23.2.2018 0:35
vojko napisal/-a: ↑
22.2.2018 2:41
Spot pravi: "če ne bom poskusil ne bom vedel" in se čudi, kako veš TI KAKO se bo on počutil?
Predvidevam po reakciji ostalih mačk; sicer bo pa povedal tebi, ti pa meni ...
Tako to gre ja, eden zadošča!
... če ne bo prišlo do informacijskega šuma na relaciji Spot-Bargo ...
Zadel si bistvo. Informacijski šum je zmeraj prisoten, brez njega ne gre, a ne? Če že sprejmeš oddano, potem pride interpretacija, pa semantika, pa pomen, itd.
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo?
Trikrat lahko ugibaš! Tako kot pri tistem Romanovem tipu, ki je padal in pri vsakem nadstropju dejal: 'So far – so good!'
Na nek način vsi padamo, kaj ne?
Ja, bi rekel Newton. Albert pa pravi, da se gibljemo po ravnih črtah v zakrivljenem prostorčasu.
Ves čas padamo proti središču našega planeta z 9,8 m/s, padamo proti našemu Soncu s 30 km/s, padamo proti središču naše galaksije tam nekje v smeri Sagittariusa z 230 km/s, padamo v objem naši sosedi Andromedi s 110 km/s, naša lokalna gruča galaksij pada s 6.100 km/s proti Velikemu atraktorju ... a nikoli ne PADEMO!
Seveda, padamo in lokalno tudi pademo. Stabilnost, ki je navidezna, je posledica dinamike. Ravnotežje, ekvilibrium zahteva padce, če se hoče spreminjati. :wink:

vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Res pa je, da ni v robotski glasbi 'duše'. To je nekaj nedoločljivega in neulovljivega, mislim, človeška interpretacija. Morda zato, ker včasih vseka kakšno noto mimo in se zavemo, da ne igra bog ...

Duše ja, odlično, to manjka in to ni enostavno vključiti niti tistim, ki jo imajo!
Schoen gesagt! Dvomim, da bova midva šla kdaj na koncert, kjer bo igral robotski simfonični orkester opero 'Do Androids Dream of Electric Sheep' (libreto po znamenitem ZF romanu Philipa K. Dicka). Za najine vnuke pa nisem več prepričan ...
Electric Dreams - The Duel

Film iz leta 1984 "Electric Dreams" je danes realnost. Kopiranje, posnemanje, vzorčenje, predvidevanje je videti preprosto, smiselno odzivanje v okvirju konteksta, povezave, inter-subjektivnosti, je veliko težja naloga.
Ne vem, če gre za isto zgodbo. Jaz sem se referiral na roman Philipa K. Dicka 'Do Androids Dream of Electric Sheep?' iz 1968, po katerem je bil 1982 posnet film, Blade Runner.
Prav in v čem vidiš razliko?
vojko napisal/-a:
Saj ne morem verjeti, prišel je s termiti!
Fascinantno, kaj! Primerjava termitnjaka z Gaudijevo Sagrada Familia! In kakšna zunanja podobnost!
Ja, mogoče je kdaj bil "termit" in se je spominjal kaj so počeli kot skupnost in ...
Misliš na Gaudija?
Seveda. :roll: Evolucija pač ni hec, dodaja in dodaja in spet doda. Človek bi dejal, da naklada, da se kar kadi. :lol:
vojko napisal/-a:
No, včasih smo obračali in ko v tem kontekstu orodja obrnemo lahko pridemo do tega, da je žito ujelo naš um in mi smo ga posejali po celem svetu. Kdo je sedaj prebrisan je vprašanje, žito ali naš um?
Oba. Dialektika na delu.
Spet ena od tvojim manter! Vidiš, kako težko je zapustiti cono udobja.
vojko napisal/-a:
vojko napisal/-a:
Po moje zavest molče predpostavlja. Glede besed in memov pa je povedal nekaj močnih. Pravi intelektualni užitek! Najbolj zabavna in na videz kontradiktorna je njegova uvodna trditev, da ID obstaja, saj je vsak izmed nas inženir ID: smo inteligentni in stvari oblikujemo, produciramo.
Hočeš povedati, da mi vemo kaj je naš cilj, ko sejemo žito?!
Seveda vemo! Vprašaj kateregakoli kmeta!
Saj, ker žita ne moreš! :lol:

vojko napisal/-a:
Daniel Dennett - How are Brains Conscious?
"Iz tekmovalnosti pride pozornost", in svetilka, ki predstavlja pozornost, je pritegnjena namesto usmerjana na lokacijo pozornosti.
Ta 'tekmovalnost' je seveda darwinski boj za preživetje najsposobnejših.
Veš, to me spominja, kot da bi v popolni temi s svetilko v roki tekali po prostoru in ga tako raziskovali, mislim, da bi bilo veliko bolj bistro svetilko postaviti nekam dovolj visoko, če tudi samo na omaro. Kaj meniš?
Enako kot ti; razen če si sam na omari ...
Spet boj, kaj pa simbioza!? Boš dejal, da je simbioza samo trik, strategija za preživetje v borbi za obstanek? Samo vedi; vse je minljivo in tako pride: 'So far – so good!', ki je kar realno, ker pride konec, ko se struktura preda in razpade.

Namesto koga roža cveti - Vlado Kreslin in Balkan boys
Če pa trava nad mojo zemljo
Bo pognala kak cvet
Enim tiho kapljo v oko
Drugim dal bo med

vojko napisal/-a:
Kako veš kje si v temi?
Navigating our world with a mental GPS | Vijay Balasubramanian | TEDxPenn
Manj kot 700 ogledov zgornje predstavitve, kako zgovorno, a ne?
Škoda, res odlično predavanje. Si zasledil podatek, da je v vsakem kubičnem mm možganov 4 km 'žic'???

Kot je rekel Dennet: tale naš 'neck-top' (posrečena aluzija na lap-top, kaj?) je res od hudiča! 8)
Še dobro da prihaja do transformacije vedenja v uporabnost, čemur pravimo tehnologija, ker drugače ne bi imeli takšnih posrečenih prispodob. Življenje ni računski stroj! Ni vse izračunljivo. Videti je, da je humunkulus dobil novo prispodobo, ki se ji moderno reče programska oprema?!


Nitka iz Čudeži in znanost
Bargo: Gre še dalje, teoretično bil lahko tako zapisal celotno tvoje življenje, torej vse informacije, ki jih je sprejela tvoja informacijska struktura, od časa nastanka do konca obdelave informacij, torej v času nje trajanja, a ne?
Vojko: Za civilizacijo tip II mala mal'ca


Daj povej, kako bo z umetnostjo v civilizaciji tip II?

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 15:15
Napisal/-a vojko
vojko napisal/-a:
... če ne bo prišlo do informacijskega šuma na relaciji Spot-Bargo ...
Zadel si bistvo. Informacijski šum je zmeraj prisoten, brez njega ne gre, a ne?
Tako vsaj pravi 'oče' informacijske teorije Shannon (noisy-channel coding theorem, včasih tudi Shannon's theorem). Ker pravi očka Shannon, da ima vsaka informacija minimalno energijo E=kTlog2 (E pa je M, bargo; le smej se! :wink: ), te sprašujem, kateri komunikacijski kanal ima največjo teoretično možno pasovno širino (bandwidth)? Sediš na stolu? Za črvino s premerom en meter znaša to neverjetnih 1,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000.000 (10^60) bitov/sek! Impresivno, kaj?! Za primerjavo: procesorska moč našega neck-topa je zanemarljivih 10^15 - 10^18 bitov/sek, se pravi 45 velikostnih razredov manjša.
Če že sprejmeš oddano, potem pride interpretacija, pa semantika, pa pomen, itd.
Ja, vse je odvisno od interpretacije. Kako bi ti npr. prevedel naslednje:
"A woman without her man is nothing.”
ali pa tole:
"Let's eat grandpa!"

Mojster ZF Stanisław Lem (o katerem smo nekaj že rekli) je gradil celoten svoj ZF opus na tezi, da komunikacija med različnimi Inteligencami skoraj ni mogoča. Ne pomaga niti interpretacija, niti semantika (obe sta namreč 'okuženi' z antropocentrizmom). Si bral njegove romane SOLARIS, NEPREMEGLJIVA ali FIASKO? Če nisi, si dosti zamudil.
vojko napisal/-a:
Mene je vedno strah letenja. Nič ne pomaga statistika, da je letenje najvarnejši del prometa. Ja, slabost prihaja od višine. Mislim, da je to evolucijsko pogojeno: višina+gravitacija=gotova smrt. To ve tudi vsak sesalec (ki ne zna leteti). Razen onega medveda... Ah, koja je on faca!
Kaj veš(,) kako se je končalo?
Trikrat lahko ugibaš! Tako kot pri tistem Romanovem tipu, ki je padal in pri vsakem nadstropju dejal: 'So far – so good!'
Na nek način vsi padamo, kaj ne?
Ja, bi rekel Newton. Albert pa pravi, da se gibljemo po ravnih črtah v zakrivljenem prostorčasu.
Ves čas padamo proti središču našega planeta z 9,8 m/s, padamo proti našemu Soncu s 30 km/s, padamo proti središču naše galaksije tam nekje v smeri Sagittariusa z 230 km/s, padamo v objem naši sosedi Andromedi s 110 km/s, naša lokalna gruča galaksij pada s 6.100 km/s proti Velikemu atraktorju ... a nikoli ne PADEMO!
Seveda, padamo in lokalno tudi pademo. Stabilnost, ki je navidezna, je posledica dinamike.
Kot tole?
https://www.youtube.com/watch?v=dDU2JsgLpm4
Ravnotežje, ekvilibrium zahteva padce, če se hoče spreminjati.
https://www.youtube.com/watch?v=PsQFU0KN_f8

Kako je izbral ravno lijak? Kje pa je demižon? :lol:
vojko napisal/-a:
Ne vem, če gre za isto zgodbo. Jaz sem se referiral na roman Philipa K. Dicka 'Do Androids Dream of Electric Sheep?' iz 1968, po katerem je bil 1982 posnet film, Blade Runner.
Prav in v čem vidiš razliko?
V naslovu.
vojko napisal/-a:
Misliš na Gaudija?
Seveda. Evolucija pač ni hec,
...sploh ne! Je najbolj smrtonosna igra v mestu! Vprašaj tistih 95% vrst, ki so izumrle!
dodaja in dodaja in spet doda. Človek bi dejal, da naklada, da se kar kadi.
Imaš prav! Redundanca je ena osnovnih značilnosti evolucije. Pri vsaki (pošteni!) ejakulaciji poskuša srečo cca 600,000.000 spermijev. Samo eden lahko uspe (pa še to zelo poredko). Spomni se na cvetni prah, pa semena, regratove lučke, bilijone virusov, bakterij – narava res "naklada, da se kar kadi."
vojko napisal/-a:
Oba. Dialektika na delu.
Spet ena od tvojim manter!
Don't change a winning team! :D
Vidiš, kako težko je zapustiti cono udobja.
Še ena evolucijska prilagoditev ... 8)
vojko napisal/-a:
Seveda vemo! Vprašaj kateregakoli kmeta!
Saj, ker žita ne moreš!
:D
vojko napisal/-a:
Enako kot ti; razen če si sam na omari ...
Spet boj, kaj pa simbioza!?
V pravem razmerju; uporabiš, kar je pač bolj učinkovito (po evolucijskih merilih) ...
Boš dejal, da je simbioza samo trik, strategija za preživetje v borbi za obstanek?
Seveda. Kaj pa naj bi bilo? Pa ja menda ne po načelu: on tebe s kamnom, ti njega s kruhom?!
Samo vedi; vse je minljivo in tako pride: 'So far – so good!', ki je kar realno, ker pride konec, ko se struktura preda in razpade.
Usoda vsega živega. Tisti, ki tega preprostega dejstva ne morejo prebaviti, se pač zatekajo v velike stavbe brez na zunaj vidne funkcije in se obračajo k vsevišnjemu ter mu tečnarijo s trapastimi priprošnjami po 'večnem' življenju v onostranstvu ...
vojko napisal/-a:
Škoda, res odlično predavanje. Si zasledil podatek, da je v vsakem kubičnem mm možganov 4 km 'žic'???

Kot je rekel Dennet: tale naš 'neck-top' (posrečena aluzija na lap-top, kaj?) je res od hudiča!
Še dobro da prihaja do transformacije vedenja v uporabnost, čemur pravimo tehnologija, ker drugače ne bi imeli takšnih posrečenih prispodob.
Ne samo 'prispodob'; nič ne bi imeli. Živeli bi na drevesih vzhodne Afrike in jedli oreščke ..
Življenje ni računski stroj! Ni vse izračunljivo.


Je pa blizu tega. Oglej si tole inspirativno predavanje enega od kreatorjev ALPHA ZERO stroja z UI:
https://www.youtube.com/watch?v=Wujy7OzvdJk
Videti je, da je humunkulus dobil novo prispodobo, ki se ji moderno reče programska oprema?!
Ne razumem metafore s humunkulusom ...
Daj povej, kako bo z umetnostjo v civilizaciji tip II?
Njaprej malo semantike: kako boš tuji civilizaciji razložil pojem 'umetnost'? Hic Rhodus, hic salta, bargo!

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 19:17
Napisal/-a Roman
Vojko, hvala za trojno nihalo. Bi ga bilo zanimivo sprogramirati.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 19:33
Napisal/-a vojko
Roman napisal/-a:
1.3.2018 19:17
Vojko, hvala za trojno nihalo. Bi ga bilo zanimivo sprogramirati.
Znaš? Mislim, sprogramirati? To bi bilo super! :D

Obstaja pa tudi mehanska verzija!

https://www.youtube.com/watch?v=J85gpcjvqzs

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 21:11
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:
1.3.2018 19:33
Roman napisal/-a:
1.3.2018 19:17
Vojko, hvala za trojno nihalo. Bi ga bilo zanimivo sprogramirati.
Znaš? Mislim, sprogramirati? To bi bilo super! :D

Obstaja pa tudi mehanska verzija!

https://www.youtube.com/watch?v=J85gpcjvqzs
Evo tukaj je koda: https://jakevdp.github.io/blog/2017/03/ ... lum-chaos/
:D



Magic iz Medzvezdna potovanja

Vojko: Menim, da vsi tvoji primeri spadajo v kategorijo, ki bi jih Laplasov demon rešil.
Bargo: Kar pokliči tega demona, da začne ! Če se ni v naprej pripravil, potem je naloga pretežka in zelo verjetno je, da ne bo prišel. :wink: Poročaj, če ga vidiš ! :P
Vojko: Tvoje nihalo iz linka je po moje popolnoma determinističen sistem v spredaj opisanem smislu in bi bil njegov opis za Laplasovega demona 'mala mal'ca…


Povej, si že videl ti tega demona? :roll:

Si vedel, da so v teh letih že v uporabi kvantni procesorji, predvidevam, da o demona pa ni sluha. Gravitacijsko valovanje pa je bilo medtem zaznano in dokazano in tako pride, da ne moreš z gotovostjo napovedati gibanja nihala. Hecno ne?!

CES 2018: Intel proclaims 'major breakthrough' in quantum computing chip

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 1.3.2018 23:12
Napisal/-a Roman
vojko napisal/-a:
1.3.2018 19:33
Znaš? Mislim, sprogramirati? To bi bilo super! :D
No, malo bi se moral pomatrat z enačbami. Si bom enkrat vzel čas, pa bom videl, kako daleč bom prišel.
Obstaja pa tudi mehanska verzija!
Gotovo, ampak ta "proizvaja samo" dušeno nihanje.
bargo napisal/-a:
1.3.2018 21:11
Evo tukaj je koda
Hvala. Meni sicer pascal ali pa basic bolje teče.