vojko napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Aha, torej govoriš o čudežih! Potem pa tako povej.( No, da ne bo pomote, videti je, da ti našteti pojavi obstajajo v naravi. Ja in kolaps valovne funkcije sem očitno moral doživeti,a ne ?
O kakšnih 'čudežih'? Ne: "
videti je, da ti našteti pojavi obstajajo v naravi" – prav tako
resnično obstajajo, kot stol, na katerem pravkar sediš.
Samo mi jih težko sprejemamo, ker so tako daleč od našega vsakdanjega izkustva, kot je prozorna šipa za muho. Saj veš, kaj je rekel Haldane o vesolju:
Universe is not only queerer than we suppose, but queerer than we can suppose…
Mislim, da se tudi tukaj motiš. Naša izkustva samo težko zapišemo v matematilna pravila, a ne ?
vojko napisal/-a:
Bargo, jaz sem govoril o "naravnih (fizikalnih)" zakonih, ne o človeških, pravnih, zato je tvoje navajanje SSKJ deplasirano.
V imenu narave ali kako ?
Zakoni pač asociarajo na kazen tudi zato se mi ne zdi izraz primeren. Bom poskusil še enkrat iti na pot pravil, recimo tako:
Ali obstajajo zakoni fizike ali so to samo pravila matematike, ki poenostavljajo kompleksno realnost ?
Konstruirati poizkušamo model, sliko ali teorijo narave, ki je aproksimacija,
zmeraj začasna razlaga, ki bazira na opažanjih in jo preizkušamo z eksperimenti. Torej
informacije, ki smo jih
sposobni prepoznati iz narave (pripisati POMEN!), pretvorimo v matematični model. Ta model je takšen, da glede na dane vhode, na izhodu iz modela daje rezultate, ki so skladni z odgovori, ki jih vrača narava.
Ne pozabimo, da skladnost definiramo sami!
Model lahko imenujemo fizika, ki je,( nič več in nič manj ,) določen (omejen) skupek matematičnih pravil, ki ga apliciramo na prepoznane(predpisane) lastnosti videne(pričakovane) v naravi.
S potrjeno skladnostjo med našim modelom in "odgovori" narave, lahko upravičeno sklepamo, da je narava podobna našemu modelu, torej naboru pravil, imenujmo jih "Pravila narave" ! Narava je torej spoznavna?!
Zagotovo je tudi, da narava obstaja in mi smo del te narave. Vsebovani v naravi je veliko bolj natančno. Mi smo ustvarili matematiko, jezik, ki bazira na pravilih s katerimi je mogoče, kot je videti, zelo dobro opisovati naravo samo.
Vendar, nikoli ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da smo tudi mi del te narave in smo zato (mogoče) omejeni pri prepoznavanju pravil narave.
Zato, je milo rečeno, vsaj preuranjeno sklepanje, da je naš nabor pravil po moči primerljiv naboru pravil narave, a ne ? Nekje sem prebral, da smo mogoče mi pot, po kateri narava spoznava samo sebe?
Izkušnje, ki smo jih pridobili pri konstruiranju matematičnih pravil, nam govorijo, da včasih spremenimo naša temeljna pravila, da bi lahko opisali neka nova spoznanja, ki so bila z našimi do takrat obstoječimi pravili neopisljiva.
Govorimo o tako preprostem in temeljnem pravilu, kot je produkt. Spoznali smo, da potrebujemo pravilo, kjer a*b ni enako b*a, da bi lahko obdržali stik med našimi pravili in zaznavami, ki smo jih prepoznali v naravi.
S spremembo tega pravila in vsemi dopolnitvami ki so sledile, smo prepoznali procese in odprl se je povsem nov svet matematike, kakor tudi vznemirljiv in skladnejši pogled
znotraj narave.
Torej, še kako je važna pot in ne samo cilj, a ne ?
Tole bi lahko bil dober primer.
Walter Lewin :
http://www.youtube.com/watch?v=eqjl-qRy71w (Kirchoffov zakon, Faradayev zakon) Videti je, da se narava zmeraj ne drži
naših zakonov, a ne ?
No, če potegnemo analogijo z našim izkustvenim svetom, bi rekli pa saj to je logično. Res ? Ja, ali ni to podobno, kot
vzpenjanje na hrib dveh oseb
(struktur!), vsaka se vzpenja po svoji poti in si nato izmenjujeta izkušnje iz vzpenjanja. Vsak bo imel povsem drugačne vtise (
sposobnost shranjevanja in procesiranja informacij!), ki jih je dobil med vzpenjanjem, čeprav bosta na koncu dosegla enak dogovorjen cilj. Tudi pogled iz vrha bo različen, a ne ?
Postavi se vprašanje
ZAKAJ niso zmogli sprejeti videnega ? No, mogoče, ker je to bil za njih, v danem trenutku, ČUDEŽ ?
Zakoni(omejitve) so torej velikokrat samo v naših glavah, a ne ?
