Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Rock napisal/-a:
bargo napisal/-a:
Bargo napisal/-a: Resnično je lahko potencialno ali dejansko. Konkretno je lahko potencialno ali dejansko.
Roman napisal/-a: Kar se tega tiče, se nikoli nisem strinjal z Aristotelom in njegovim nasledstvom. Potentia je namišljena, ugotavljana je pozneje, naknadno. Vzročne povezave niso povezave med možnim in dejanskim, ampak zgolj med dejanskim in dejanskim. Možnost ničesar ne povzroča.
Zanimivo. Nisem vedel, da je Aristotel imel podobno mnenje. Se strinjam, da lahko na potencial gledamo tako, kot praviš. Lahko pa tudi drugače, je bolj zanimivo.

Vendar, če vzamem to tvojo razmišljanje nujno pridem do singularnosti. In potem sledi prvi dan : Bodi VESOLJE ! :?
Potem lahko iščeš Naravni zakon, kot ga išče Rock, pa še kakšen Edvard Whiten,M-teorija, mu pri tem pomaga. Te dni se nekaj govori o Kaku-ju in teoriji strun. :?

Imamo pa baje umnega moža, ki počne produkte umnosti. Tako vsaj pravi Rock. Mislim, da je znanost dovolj dober sinonim. Če uvajamo umnega moža, potem neumnega ne prepoznamo več.
Tako, kot ne moremo več ločiti znanost od znanosti.
To je težak primer besedne solate.
Ja, se strinjam. Zate nima pomena, smisla. Predlagam, da si hraniš "solato" mogoče ti bo kdaj prav prišla. Nikoli ne veš. Kar se pa odgovora NIKOLI tiče, pa že razumeš skušnjavo. Vojka vprašaj ?
Tale "Naravni zakon" je poznan, pod "teorija vsega". Enačba, ki bo povezala gravitacijo in nedeločenost ! Osebno menim, da tudi, ko bomo tako daleč, bo še zmeraj nekaj manjkalo ! :)

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
bargo napisal/-a:Možnost, ne gre enačiti z potencialom.
Zakej ne? Kaj je potencialnost drugega? Potenca v bistvu pomeni moč, zmožnost nečesa, možnost.
Je samo moje dojemanje, so samo moja osebna razmišljanja in ne čutim potrebe, da bi bilo potrebno pojasniti.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Roman napisal/-a:
Bargo napisal/-a:Če vprašaš, KAKO ti bo veliko bolje pojasnil Hawking.
S Hawkingom se težko kregam, ti povej, kaj misliš.
Drži. Ampak na vprašanje KAKO ? je matematika najučinkovitejše orodje ! Osebno menin, da enačbe ne bile primerne za forum. Za pojasnevanje nisem uposobljen . Zagotovo pa si ne želim kregati s komerkoli.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Bargo napisal/-a:Hublova ideja, da obrne čas, pripelje do točke. Pri tem ji ravno pomagajo tvoja vprašanja KAKO ? :)
Roman napisal/-a:Postal si nerazumljiv, tudi v nadaljevanju. Težko ti pritrdim ali ugovarjam.
Pojasnim. Ko je Hubel "pogledal" v Vesolje, je prepoznal, da se spreminja, širi ! Spreminjanje opišemo z časom. Torej zaznavanje oddaljevanja »mase« se dogaja v času. Čas "obrnemo" (Roman : Zakaj bi obračali ?), vzročno-posledična zveza, pridemo do singularnosti oz. Velikega poka. Kako ? . S pomočjo matematike ! Poenostavim. Tako prepoznamo, kako nastane zlato ter povemo, nekaj o »črnih« luknjah. Seveda tudi prepoznamo, da vesolje ni statično. Danes vemo celo, da se pospešeno "širi". Vzrok tega težko pojasnimo. Ali pač ?
Zadnjič spremenil bargo, dne 24.9.2012 4:26, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Bargo napisal/-a:POTENCIAL Dejansko->Dejansko
Roman napisal/-a:Ne razumem. ???

Si sam povedal. Relacija je med dejanskim in dejanskim. NIČ je "presledek" med Potencialom in DEJANSKIM ! Veliki pok je ustvaril prvo dejansko. Ali ne ?
Tisti potencial, pa odmisli. Lahko pa tja postaviš Boga, če želiš. :?
Zadnjič spremenil bargo, dne 24.9.2012 4:22, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Bargo napisal/-a:Ta pravila se spreminjajo.
Roman napisal/-a:Ne. Spreminja se človeško razumevanje.
Lahko tudi tako. Če tako, potem je primernejši izraz prepoznavanje pravil. Pravila so »zmeraj« bila, samo prepoznati jih je bilo potrebno. Kako je nastalo prvo »pravilo« ? Ali takšno sploh obstaja ?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Bargo napisal/-a:Če dodam negotovost in zlom funkcije in povem: "Goedel je pokazal, da ni mogoče znotraj Narave dokazati dokaza "NI ME MOGOČE DOKAZATI". S tem je jasno pokazal, da obstaja nekaj zunaj Narave."
Roman napisal/-a:Goedel sicer z zlomom funkcije (si imel v mislih valovno funlcijo?) nima nič skupnega, ni pa s svojim sklepanjem nikakor pokazal, da bi obstajalo nekaj zunaj narave.
To je bilo bolj za šalo, kot zares. Asociacije. Če pogledaš velike črke, bo vidno.
Ampak vse eno, komentar. Drži ni smiselno pripisati povezave med Goedlom in Schrodingerjem, bil je bolj namig za radovedne. :| Ja, valovno funkcijo sem imel v mislih. »Ni me mogoče dokazati« je znotraj okviraja matematike. Matematika nam omogoča, da opisujemo naravo na učinkovit način. Poenostavljeno povedano, ima moč, da na abstrakten način opišemo naravo.
Bargo napisal/-a:
Roman napisal/-a:Seveda to ni tisti, ki ga opisuje Vojko. Je oni drugi, vsemogočen. Tvoj nič.
Ne vem, kakšnega boga opisuje Vojko, vsekakor to ni moj nič, kajti moj nič ničesar ne ustvari.
Drži. Se pa ustvari iz nič (Veliki pok)!
Bargo napisal/-a:Če potem Nič pogledamo na recipročen način dobimo neskončnost.
Roman napisal/-a:To je res v matematiki, čeprav nisem prepričan, da si neskončnost (pa nič tudi) primerno predstavljaš. In z recipročnostjo ne moreš ravno veliko dokazovati, vsaj ne na tak način.
To je bila res »besedna solata«. Ampak okoli ničle v matematiki lahko povem, da ni potrebna. Je posledica, nasprotnosti. Ali pa potreba pri abelovih grupah, itd. ! (Aksion: 1<>0 !)
Neskončnost, hm, ta je problem. Števna, neštevna, itd. Predstava ni smiselna. Je pa koristna pri Leibnizu, splošno moteča pri Cantorju in je subjektivno dojemanje. Tako da ….
Zadnjič spremenil bargo, dne 24.9.2012 4:21, skupaj popravljeno 1 krat.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

Bargo napisal/-a:Namig Google: Double slit experiment
Roman napisal/-a:Kaj ti ta eksperiment sploh pove?

Meni osebno ? Hm… Kako je mogoče, da »delec« zazna merjenje ? (delec je lahko »foton«, »elektron«, »fulereni«). Spremembo med obnašanjem delec/valovanje lahko povzroči samo opazovanje. Takšno »obnašanje«, ni posledica merjenja. Kaj pa pove tebi ?

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

bargo napisal/-a: Kot vidiš delam na dokazu. Samo malo mi manjka, tako malo, kolikor hočem. :?
Roman napisal/-a:He, he, vsej človeški zgodovini ta dokaz ni uspel, pa bo tebi?
Ne. Zagotovo ne. Ne poznam metode, ki bi imela sposobnost nekaj dokazati, da je ! "Kolikor hočem", naj bi bila asociacija na Leibnitza. (limita) :)
bargo napisal/-a:Ateist torej ni nekdo, ki zanika Boga. Ateist je tisti, ki zanika interpretacijo institucije, ki boga razlaga.
Roman napisal/-a:Če zanikam interpretacijo, ki trdi, da bog je, potem pač trdim, da boga ni. Kot ateist pa boga ne morem zanikati, saj bi bog v ta namen moral najprej biti. Ne zanikam boga, trdim, da ga ni.
Drži in imaš prav. Torej to tvojo trditev, da "Boga ni", je mogoče sprejeti. Seveda ne moreš dokazati, da ga NI. Ali mogoče lahko ? :? Tudi, če se prej dogovoriva o nekem intervalu zaupanja ali pa "oddaljenosti", tisti "kolikor želiš" :)
Bargo napisal/-a: Ker Bog je Eno in Nič, Energija. Bog je vse.
Roman napisal/-a:Tako definiran bog ni ustvaril vesolja.
To je bilo samo v razmislek ! Moj namen, ni bil podajati, kakeršnih koli definicij, ki naj bi bile splošno sprejete. To se mi na splošno ne zdi smiselno. Tvoj komentar je na mestu.
Hvala za toliko komentarjev, Roman.

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a derik »

Bargo, iz katerega jezika ti prevajas svoja razmisljanja?

Vedež
Prispevkov: 1051
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Vedež »

To kar je Bargo napisal, da je bog eno in nič, vsa energija ali kakorkoli že interpretiraš, to drži.

Roman pa je rekel, da tako definiran bog ne more ustvariti vesolja.

Poglej še malo globlje: vse kar je - je bog. Drugega sploh ni. Vse kar je, je bog, smo mi, je vesolje, je multivesolje, lahko je karkoli, na koncu je vse le bog in nič drugega.

Seveda se najdejo primerki kot je šrink, ki misli, da je on center vesolja. Tako kot inkvizitor v srednjem veku, ki je trdil, da je Zemlja center vesolja. :twisted: :lol:

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11596
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

problemi napisal/-a:
vojko napisal/-a:Nekatere definicije in pogledi iz razprave so mi bili všeč, drugi malo manj, tretji pa sploh ne. Da ne bi pisal v stilu kriminalk, kjer se vse razplete na zadnji strani, naj takoj na začetku povem, da se strinjam z Romanovo definicijo, v nadaljevanju pa bom skušal to stališče argumentirati po svojih najboljših močeh.

Menim, da je dialektična metoda najbolje zaobjela konkretno in abstraktno. Trdi, da tvorita enotnost, ki se reflektira v materialističnem monizmu sveta. Sama dialektična metoda je abstraktna, njen predmet je abstraktna temeljna forma. Ko pa obravnava naravo, družbo, človeško mišljenje, se na fenomenološki ravni manifestira v konkretni, zgodovinsko determinirani in zato specifični obliki. Gre za znani dialektični zakon enotnosti in borbe abstraktnega in konkretnega.
Prebral sem zgolj do tu. Pozna ura. Ko preberem ostalo bom komentiral post v celoti, v primeru da bom smatral to za potrebno. Obstaja možnost, da v nadaljevanju to sicer obrazložiš, pa vendar ...

Vojko, prosil bi te, da mi razložiš, kako si zaključil, da se strinjaš z Romanom, če sta vajini trditvi povsem nasprotni. Pri njemu je odvisnost enosmerna, pri tebi pa vzajemna oziroma obojestranska: "... njen predmet je abstraktna temeljna forma. Ko pa obravnava naravo, družbo, človeško mišljenje, se na fenomenološki ravni manifestira v konkretni ..." ali celo enosmerna vendar povsem nasprotno od Romanove. Če je njegova, ajd recimo temu, materialistični monizem, je tvoja povsem (subjektivni) idealizem. Pri Romanu ni, vsaj jaz ga tako razumem, nobenega "zakona enotnosti in borbe abstraktnega in konkretnega", pri njemu je "zakon o odvisnosti abstraktnega od konkretnega".
Problemi, kaj če bi avtorju teze o abstraktnem in konkretnem, Romanu, prepustila presojo o tem, ali sem ga pravilno razumel in interpretiral in ali se moje videnje te teme sklada z njegovim? Menim, da je tako najbolje.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 11596
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a vojko »

Vedež je napisal:
Poglej še malo globlje: vse kar je - je bog. Drugega sploh ni. Vse kar je, je bog, smo mi, je vesolje, je multivesolje, lahko je karkoli, na koncu je vse le bog in nič drugega.
Amen.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8043
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

derik napisal/-a:Bargo, iz katerega jezika ti prevajas svoja razmisljanja?
Izkustvenega in abstraktnega.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

vojko napisal/-a:Problemi, kaj če bi avtorju teze o abstraktnem in konkretnem, Romanu, prepustila presojo o tem, ali sem ga pravilno razumel in interpretiral in ali se moje videnje te teme sklada z njegovim? Menim, da je tako najbolje.
Vsekakor, tudi Roman lahko presodi, vendar mene zanima tvoja razlaga, ker mi ne gresta povsem skupaj vajini definiciji. Nič drugega, zgolj to. Lahko da se motim.
Tako kot ne obstoji abstraktno »sadje«, abstraktna »žival«, ne obstoji »abstraktna« družba. Jemo lahko le konkretna jabolka ali hruške, gledamo ali lovimo le konkretne zajce ali žirafe in živimo le v zgodovinsko konkretni slovenski ali somalijski družbi. To poanto sem skušal v svoji polemiki s problemi postaviti v ospredje; žal mi je, če mi to ni uspelo.
Upoštevaje kontekst tega tvojega posta in ostale poste v pogovoru, te moram vprašati, kje si skušal to postaviti v ospredje.

Poleg tega, ali nisi tu kontradiktoren, saj iz nečesa kar ne obstoji ("Tako kot ne obstoji abstraktno »sadje«, ...") ne more nastati nič kar obstoji (konkretna jabolka oziroma pomebneje: "Sama dialektična metoda je abstraktna*, njen predmet je abstraktna temeljna forma. Ko pa obravnava naravo, družbo, človeško mišljenje, se na fenomenološki ravni manifestira v konkretni, zgodovinsko determinirani in zato specifični obliki. Gre za znani dialektični zakon enotnosti in borbe abstraktnega in konkretnega."?

*torej dialektična metoda ne obstoji, torej tudi njen predmet ne obstoji

In pa, ali se ti zdi, da je Marxova analiza še vedno povsem ustrezna - tu te sprašujem za mnenje in ne ali veš ali ne - tudi v današnjem času, ko opažamo da se elementi analize transformirajo. Recimo v njegovem času niso poznali mehanizmov tipa: izvedeni finančni instrumenti (Derivatives). Ali pa, če citiram:

"A to, kar se dogaja v tukajšnjem industrijskem kapitalizmu, se dogaja po vsem svetu v vseh vrstah kapitalizma. Sodobni kapitalisti svoje vloge ne vidijo več v tem, da bi kapital vlagali v produktivno uporabo in si pridobivali dobiček s produkcijo, ki bi jo omogočali s svojim kapitalom. Ženejo se le za dobičkom, do katerega naj bi bili upravičeni že zgolj zato, ker so lastniki kapitala. Profita si ne pridobivajo z ekonomsko dejavnostjo, temveč menijo, da ga mora prinašati že goli pravni odnos lastništva kapitala. Vedejo se kot rentniki , ki dobivajo dohodek od lastništva kapitala, ne od njegove produktivnosti." (R. Močnik, Mezda, Cena in Profit)
Zadnjič spremenil problemi, dne 24.9.2012 15:13, skupaj popravljeno 2 krat.

Odgovori