Kvarkadabra forum

bargo napisal/-a:

vojko napisal/-a: Pričakujem to, kar piše v opisu performans. Podobno kot pri kavnem mlinčku…Ne poznam nikogar, ki bi pričakoval od računalnika "čudeže"...

Da ne, potem je to zame čudež.

vojko napisal/-a:

Bargo napisal/-a: Malce popravimo. FORMA VIVA - ŽIVLJENSKA OBLIKA, kako lepo je to slišati, a ne? Oblika lahko zaživi šele v pravem okolju, ne pozabi tega! Informacija ni v besedah, temveč v Človeku!

Ne bo držalo: 'življenje' je v latinščini 'vita', viva pa pomeni živ, živahen. 'Življenjska oblika' bi lahko kvečjemu prevedli kot 'forma vitae'.

Hvala, sem vedel, da boš popravil. Torej, lahko rečeva, da so proteini neke vrste forma vitae, a ne? Za delovanje, gibanje, nujno potrebujejo signale iz okolja.
Recimo, se spomniš, ko smo v Mariboru selili univerzitetno knjižico. Takrat je bila dolga vrsta ljudi od stare zgradbe na Prešernovi do nove. Knjige smo predajali iz leve proti desni, eno za drugo, iz ene police na drugo polico. Ljudje smo igrali proteine, knjige so informacije iz okolja.

Ser spomnim. Mi smo igrali vlogo mRNK, (ne proteinov!), ki posredujejo genetske informacije iz DNK v ribosom, kjer se določajo aminokislinske sekvence beljakovin kot rezultat izražanja genov. Po transkripciji mRNA s pomočjo RNA polimeraze, je mRNK prevedena v polimer aminokislin: protein, kot kvintesenco fundamentalne dogme molekularne biologije.

Toda še vedno persistira dilema: kaj je bilo prej kura (proteini) ali jajce (DNK)
Načel si hudičevo vročo temo, takorekoč sveti gral sodobne molekularne biologije!

vojko napisal/-a:

bargo napisal/-a: Torej, lahko rečeva, da so proteini neke vrste forma vitae, a ne? Za delovanje, gibanje, nujno potrebujejo signale iz okolja.
Recimo, se spomniš, ko smo v Mariboru selili univerzitetno knjižico. Takrat je bila dolga vrsta ljudi od stare zgradbe na Prešernovi do nove. Knjige smo predajali iz leve proti desni, eno za drugo, iz ene police na drugo polico. Ljudje smo igrali proteine, knjige so informacije iz okolja.

Ser spomnim. Mi smo igrali vlogo mRNK, (ne proteinov!), ki posredujejo genetske informacije iz DNK v ribosom, kjer se določajo aminokislinske sekvence beljakovin kot rezultat izražanja genov. Po transkripciji mRNA s pomočjo RNA polimeraze, je mRNK prevedena v polimer aminokislin: protein, kot kvintesenco fundamentalne dogme molekularne biologije.

Ja, odvisno kako si predajal knjige. V mislih sem imel enoročno predajanje (giba se samo ena roka!), kjer ima recimo vsaka prazna roka enak naboj, zato sta narazen. Knjiga ima, recimo nasproten naboj in ko jo dobiš v eno roko, potem imata roki nasproten naboj in pride do usmerjenega gibanja roke z knjigo. Knjiga iz police na polico, roka pa od roke do roke, če ni knjige ni gibanja, a ne? No, pa tudi veriga iz ljudi je dokaj neobičajna urejena struktura, ponavadi smo pomešani v neko težko prepoznavno maso, a ne?

Recimo, da si stal na trgu svobode, če si gibal levico, potem si gledal v Frančiškansko cerkev, če si gibal desnico, si gledal v Kođaka!
Tako mimogrede: Tole zgornjo sliko si lahko predstavlja in vzame za resnično, samo nekdo, ki je bil v na trgu Svobode v Mariboru in je začutil prostor. Nekdo, ki še ni bil tam, lahko samo verjame ali pa še to ne.

vojko napisal/-a: Toda še vedno persistira dilema: kaj je bilo prej kura (proteini) ali jajce (DNK)

Ja.

vojko napisal/-a: Načel si hudičevo vročo temo, takorekoč sveti gral sodobne molekularne biologije!

Ne, začel si jo ti, z Čudeži in Znanost, saj se še spomniš, res, da je že dolgo tega nazaj, vendar ...

Poglej, črvina

Sinteza: Tako pač je, kaj čmo
Awe!

Live

Bargo je napisal:

Ja, odvisno kako si predajal knjige. V mislih sem imel enoročno predajanje (giba se samo ena roka!), kjer ima recimo vsaka prazna roka enak naboj, zato sta narazen. Knjiga ima, recimo nasproten naboj in ko jo dobiš v eno roko, potem imata roki nasproten naboj in pride do usmerjenega gibanja roke z knjigo. Knjiga iz police na polico, roka pa od roke do roke, če ni knjige ni gibanja, a ne? No, pa tudi veriga iz ljudi je dokaj neobičajna urejena struktura, ponavadi smo pomešani v neko težko prepoznavno maso, a ne?

Recimo, da si stal na trgu svobode, če si gibal levico, potem si gledal v Frančiškansko cerkev, če si gibal desnico, si gledal v Kođaka!
Tako mimogrede: Tole zgornjo sliko si lahko predstavlja in vzame za resnično, samo nekdo, ki je bil v na trgu Svobode v Mariboru in je začutil prostor. Nekdo, ki še ni bil tam, lahko samo verjame ali pa še to ne.

Si še Mariborčan?

vojko napisal/-a:Si še Mariborčan?

Še. Alenka

bargo napisal/-a:Vidiš da lahko, samo ni nujno da skleneš.

No, seveda, sklepaš lahko karkoli, a vse ni enako dobro oziroma enako prav. Saj si ne želimo delati napačnih sklepov?

Kdaj in kje se pojavi zaupanje?

Pri človeku in v določeni starosti.

Življenje je vendar sveto, a ne?

Zakaj bi bilo?

Roman napisal/-a:Kot sestavni del organizma ima bistveno več možnosti za preživetje.

Tako je. Kako je prišlo do tega?

Vzemi v roke kak učbenik evolucije. Si bral "Sebični gen"? Vsemi si čas, ti bo koristilo.

Aha, združevanje zaradi sebičnosti! Torej neke vrste nateg, manipulacija, ali kako?

Oh, spet tvoja logika. Kakšen nateg, kakšna manipulacija?

Premalo je boja samo z zunanjim svetom, zato boj z notranjim in zunanjim svetom hkrati, si to hotel povedati?

Ne vem, kaj hočeš povedati.

Življenje je torej borba nič sožitja in harmonije, samo moč in prevlada in naj na koncu najmočnejši zmaga, neke vrste naravni Kolosej samo, da ne vemo še, kdo so gledalci, ali kako?

Tudi sožitje je plod evolucije, sebičnosti. Ne vem pa, zakaj omenjaš harmonijo. In zakaj bi bili gledalci pomembni ali potrebni?

Torej ne vera, temveč strah je gonilo razvoja

Zakaj vendar omenjaš vero?

nezaupanje ti omogoča preživetje, zaupanje je tveganje, ali kako?

Iz ene skrajnosti skačeš v drugo. Zakaj neki to počneš? Sesalski mladič nagonsko zaupa svoji materi, brez tega ne bi preživel.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Vidiš da lahko, samo ni nujno da skleneš.

No, seveda, sklepaš lahko karkoli, a vse ni enako dobro oziroma enako prav. Saj si ne želimo delati napačnih sklepov?

Seveda si ne želimo delati napačnih sklepov, vendar velikokrat naredimo sklep, ki se šele kasneje izkaže za napačnega, torej vse do zmote. Vendar to je že druga tema, a ne?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Kdaj in kje se pojavi zaupanje?

Pri človeku in v določeni starosti.

Malce me bega, da se sklicuješ na evolucijo, potem se pa zmeraj nekatere lastnosti čudežno pojavijo samo človeku.

Recimo tega leva so vzgojili ljudje. Potem so ga morali spustiti v naravno okolje, upali so da bo preživel.
Po letu dni je sledilo srečanje v divjini. Christian the Lion - Final Reunion
Torej bilo je neke vrste zaupanje med človekom in levom. Saj lahko govorimo o zaupanju, a ne? Takšnih primerov med različnimi živalmi je veliko, zelo veliko.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Življenje je vendar sveto, a ne?

Zakaj bi bilo?

Tako so pravili naši in še pravijo naši predniki. No, mogoče tudi zato, ker je verjetnost, da življenje sploh nastane tako mala in pot do tega tako čudežna. Pa ne mislim tukaj na celoten nastanek vesolja, temveč preprosto samo na spermij in jajčece ter njuno zgodbo o združitvi in nadaljevanju vse do tebe in nas.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:

Roman napisal/-a:Kot sestavni del organizma ima bistveno več možnosti za preživetje.

Tako je. Kako je prišlo do tega?

Vzemi v roke kak učbenik evolucije. Si bral "Sebični gen"? Vsemi si čas, ti bo koristilo.

Očitno si bom moral vzeti čas, kar tudi ti nakazuješ, da je tam opisana evolucija, neke vrste novo dobna evolucijska bibljija. Vendar veliko raje imam režiserja David Attenborough, kot pa "režiserja" levjesrčnega.
Sir David Attenborough's

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Aha, združevanje zaradi sebičnosti! Torej neke vrste nateg, manipulacija, ali kako?

Oh, spet tvoja logika. Kakšen nateg, kakšna manipulacija?

Tole s sebičnostjo je mešanje religije z evolucijo in to na nivoju genov, ki so samo neke vrste skulpture, ki nujno potrebujejo signale iz okolja za delovanje.
Kaj je to sebični gen? Kaj je sebičnost? Kaj je gen? Ker si predlagal branje knjige, bi te prosil, da malce orišeš idejo, ki jo prodaja levjesrčni.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Premalo je boja samo z zunanjim svetom, zato boj z notranjim in zunanjim svetom hkrati, si to hotel povedati?

Ne vem, kaj hočeš povedati.

Pustiva to.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Torej ne vera, temveč strah je gonilo razvoja

Zakaj vendar omenjaš vero?

Zaradi upanja. Predvidevanje, namen in gibanje(akcija), tri ključne funkcije živčnega sistema. Saj se spomniš 40ms zamika, a ne?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: nezaupanje ti omogoča preživetje, zaupanje je tveganje, ali kako?

Iz ene skrajnosti skačeš v drugo. Zakaj neki to počneš? Sesalski mladič nagonsko zaupa svoji materi, brez tega ne bi preživel.

Tako je. Kako potem izgubi to zaupanje, da bi ga spet pridobil, kot praviš z leti? Kako je mogoče, da lev ni izgubil zaupanja in se je vrnil ljudem? No velja tudi obratno, a ne?

bargo napisal/-a:Malce me bega, da se sklicuješ na evolucijo, potem se pa zmeraj nekatere lastnosti čudežno pojavijo samo človeku.

To dvoje ni v nikakršnem nasprotju in ni ničesar čudežnega. Nekatere lastnosti se pojavijo samo pri človeku, nekatere samo pri drugih živalih. Tako dela evolucija.

Torej bilo je neke vrste zaupanje med človekom in levom. Saj lahko govorimo o zaupanju, a ne?

Ne vem. Človek je že v sivi davnini udomačeval živali.

Tako so pravili naši in še pravijo naši predniki.

In ti jim verjameš? Ne verjameš pa meni?

No, mogoče tudi zato, ker je verjetnost, da življenje sploh nastane tako mala in pot do tega tako čudežna.

Po čem vendar sklepaš, da je bila verjetnost tako majhna?

Očitno si bom moral vzeti čas, kar tudi ti nakazuješ, da je tam opisana evolucija, neke vrste novo dobna evolucijska bibljija. Vendar veliko raje imam režiserja David Attenborough, kot pa "režiserja" levjesrčnega.

No, oba postavljata religijo na njeno mesto, le da je morda Dawkins bolj direkten. Nič ni narobe s tem.

Ker si predlagal branje knjige, bi te prosil, da malce orišeš idejo, ki jo prodaja levjesrčni.

Levjesrčni? Pa sploh veš, iz česa se norčuješ pri njem? Si, glede na svojo odlično samopodobo, to sploh lahko privoščiš? Knjigo pa kar lepo vzemi v roke, je čisto dobro prevedena, in če se je ne boš lotil s pretirane višave, ti bo koristila.

Roman napisal/-a:Zakaj vendar omenjaš vero?

Zaradi upanja.

Upanja? Česa te je strah?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Malce me bega, da se sklicuješ na evolucijo, potem se pa zmeraj nekatere lastnosti čudežno pojavijo samo človeku.

To dvoje ni v nikakršnem nasprotju in ni ničesar čudežnega. Nekatere lastnosti se pojavijo samo pri človeku, nekatere samo pri drugih živalih. Tako dela evolucija.

Naključno, kaotično in vendar urejeno in strukturirano. Seveda se postavi vprašanje ali je kaotičnost v svojem obsegu resnična ali pa je njen del še plod našega neznanja.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Tako so pravili naši in še pravijo naši predniki.

In ti jim verjameš? Ne verjameš pa meni?

Spet sva pri veri in verjetju, a ne? hm. Lažje je razmišljati nekaj, kar so ljudje razmišljali tisoče let in tisoče let, kot pa nekritično prevzeti neka trenutna spoznanja in vedenja posameznikov.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: No, mogoče tudi zato, ker je verjetnost, da življenje sploh nastane tako mala in pot do tega tako čudežna.

Po čem vendar sklepaš, da je bila verjetnost tako majhna?

Saj se hecaš, a ne?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Očitno si bom moral vzeti čas, kar tudi ti nakazuješ, da je tam opisana evolucija, neke vrste novo dobna evolucijska bibljija. Vendar veliko raje imam režiserja David Attenborough, kot pa "režiserja" levjesrčnega.

No, oba postavljata religijo na njeno mesto, le da je morda Dawkins bolj direkten.

Morda? Njegovo pot imenuješ direktnost, bo držalo, z neposrednostjo in hladno razumskostjo spreobrniti ljudi, vse z dobrimi nameni se razume.
Richard Dawkins interviewing a Muslim guy
The Arrogance of Religious Persons

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Ker si predlagal branje knjige, bi te prosil, da malce orišeš idejo, ki jo prodaja levjesrčni.

Levjesrčni? Pa sploh veš, iz česa se norčuješ pri njem?

Saj se ne norčujem. Prosil sem te za oris ideje "sebičnega gena", to vendar zmoreš, a ne?

"Richard the Lionheart",
He was known as Richard Cœur de Lion, or mainly Richard the Lionheart, even before his accession, because of his reputation as a great military leader and warrior.[1] The Muslims called him Melek-Ric or Malek al-Inkitar – King of England.[2]

By the age of sixteen, Richard the Lionheart had taken command of his own army, putting down rebellions in Poitou against his father, King Henry II.[1] Richard was a central Christian commander during the Third Crusade, leading the campaign after the departure of Philip II of France and scoring considerable victories against his Muslim counterpart, Saladin, although he did not reconquer Jerusalem.[3]

Roman napisal/-a: Si, glede na svojo odlično samopodobo, to sploh lahko privoščiš?

Pretiravaš.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:

Roman napisal/-a:Zakaj vendar omenjaš vero?

Zaradi upanja.

Upanja? Česa te je strah?

Bojim se, da si malce zašel.

Upanje in strah sta prikazni,
ki nastaneta iz mišljenja jaza.
Ko jaza ne vidimo kot jaz,
česa se imamo bati?
Vidi svet kot del sebe.
Imej zaupanje kakor stvari pač so.
Ljubi svet kot samega sebe,
tedaj boš lahko skrbel za vse stvari

bargo napisal/-a:

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Vidiš da lahko, samo ni nujno da skleneš.

No, seveda, sklepaš lahko karkoli, a vse ni enako dobro oziroma enako prav. Saj si ne želimo delati napačnih sklepov?

Seveda si ne želimo delati napačnih sklepov, vendar velikokrat naredimo sklep, ki se šele kasneje izkaže za napačnega, torej vse do zmote. Vendar to je že druga tema, a ne?

No, bom spomnil na Alana Turinga in njegovo ugriznjeno jabolko. Možgani morajo priti do zaključka, drugače bi se zaciklali, a ne? Zaključek je pač lahko, DA,NE,nedoločeno. Vendar včasih se je potrebno odločiti, a ne?

Alan se je odločil in prijavil vlom v svoje domovanje in priznal homoseksualnost, kar je moral plačati z sodno odrejeno kemijsko kastracijo, ki bi ga naj ozdravila homoseksualnosti. Z dobrimi nameni in za njegovo dobro, a ne?

levjesrčni press

Vse to v letu 1952 v Angliji in po vsem tem kar je naredil za človeštvo.
Vlada VB se je opravičila šele leta 2009!
Mimogrede, kako je bilo v tem času z pravicami žensk ali pa pravicami ne-belcev v Ameriki?

Slava Alan-u, počivaj v miru.

Bargo napisal/-a:No, vidiš razumsko ne-razumsko dejanje, a ne? Premalokrat se vprašamo ZAKAJ? in ČEMU? in vse prevelikokrat KAKO? Smo storilno naravnana družba, kjer je cilje potrebno doseči, včasih niti ne vemo kdo jih dejansko postavlja in ko so doseženi ne vemo ZAKAJ smo tam, kjer smo. Velikokrat ne vemo niti od kod smo prišli, da bi se lahko vrnili na neko izhodišče. Kar naenkrat smo sredi morja in se borimo, da bi prišli na kopno.

Ravno to, da se premalokrat vprašamo zakaj in čemu, je ravno potrditev tega, da svoj um in analiziranje uporabimo predvsem takrat, ko imamo težave. Oziroma, ko nam realizacija naših želja in prepričanj, povzroča težave.
Zakaj se znajdemo nekje, kjer se pač znajdemo, pa ponavadi ne vemo zato, ker naša dejanja vodijo nezavedni vzorci, katerih se po večini ne zavedamo ali pa ne zmoremo povezati njihovega vpliva na naše življenje. Večino vzorcev in navad, smo kot otroci vsrkali vase kot resnico in zato prihaja do tega efekta, da se mi le soočamo s tistim, kar so drugi pred nami ustvarili in plačujemo grehe za napačne odločitve naših prednikov.
In ker svoja prepričanja dojemamo kot resnico, nam predstavlja referenco s katero primerjamo zunanje dejavnike in vplive iz okolja, katere posledično razlagamo kot krivce za naše težave. Brez zavedanja soodgovornosti in s tem priznanja, da je vedno v nas del krivde za težave, pa delujemo po načelu definicije norosti. Saj delujemo in reagiramo na isti način ter pričakujemo drugačen rezultat.

bargo napisal/-a:Spet sva pri veri in verjetju, a ne?

Pravzaprav ne. Na nek način presojaš (pa jaz seveda tudi), komu boš verjel in komu ne. Vernik seveda ateistu ne bo verjel, pa naj ima ta še tako prav. Nauk, ki mu ta vernik verjame, ima ateista za nekaj hujšega kot je sam hudobec.

Lažje je razmišljati nekaj, kar so ljudje razmišljali tisoče let in tisoče let, kot pa nekritično prevzeti neka trenutna spoznanja in vedenja posameznikov.

Kako sploh veš, kaj so mislili pred tisočletji? In ali tem razmišljanjem pa kar nekritično verjameš? Kako presojaš, do česa moraš biti kritičen in do česa moraš biti zaupliv? Ti tradicija res zadošča? Vsaka tradicija, ali samo tista, ki ti paše?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:No, mogoče tudi zato, ker je verjetnost, da življenje sploh nastane tako mala in pot do tega tako čudežna.

Po čem vendar sklepaš, da je bila verjetnost tako majhna?

Saj se hecaš, a ne?

Ne. Menim, da verjetnost ni bila tako zelo majhna, zati te prosim za utemeljitev.

Saj se ne norčujem.

Nepotrebno uporabljanje neprimernih vzdevkov se mi zdi norčevanje. Sklicevanje ne levjesrčnega soimenjaka, ki je hotel osvoboditi Jeruzalem, te ne opravičuje.

Prosil sem te za oris ideje "sebičnega gena", to vendar zmoreš, a ne?

Ideja ni samo ena, poleg tega pa je Richard veliko boljši pripovedovalec kakor jaz.

Bojim se, da si malce zašel.

To, da sem daleč od tebe, ne pomeni, da sem zašel jaz.

Upanje in strah sta prikazni

Se strinjam, a zakaj se tedaj vdajaš prikaznim?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Spet sva pri veri in verjetju, a ne?

Pravzaprav ne. Na nek način presojaš (pa jaz seveda tudi), komu boš verjel in komu ne.

Točno tako.

Roman napisal/-a: Vernik seveda ateistu ne bo verjel, pa naj ima ta še tako prav. Nauk, ki mu ta vernik verjame, ima ateista za nekaj hujšega kot je sam hudobec.

Človek, človeku verjame. Bojim se, da spet mešaš religijo in vero. Vera preprosto je, ker more biti, če imaš živčni sistem in še poleg tega nevronsko omrežje, ki mu lahko rečemo možgani. Saj se spomniš, tri temeljne funkcije živčnega sistema: predvidevanje, namen in gibanje(akcija), a ne?

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Lažje je razmišljati nekaj, kar so ljudje razmišljali tisoče let in tisoče let, kot pa nekritično prevzeti neka trenutna spoznanja in vedenja posameznikov.

Kako sploh veš, kaj so mislili pred tisočletji? In ali tem razmišljanjem pa kar nekritično verjameš? Kako presojaš, do česa moraš biti kritičen in do česa moraš biti zaupliv? Ti tradicija res zadošča? Vsaka tradicija, ali samo tista, ki ti paše?

Veliko vprašanj, preveliko. Nekatere misli in nauki so zapisani, nekateri prevedeni. Pomanjkanje znanja je problem, ker večina nas pač ne more prebirati orginalnih zapisov. Matematika in vse kar bazira na njej, je tako relativno enostavno presojati, neskončno težje je druga besedila, vendar prav tisočletna ohranitev le-teh nakazuje, da so imela in imajo neko težo, a ne?
Sprašuješ o tradiciji, ja, tradicija človeštva. Fantastično je, da živimo v času, kjer nismo vezani samo na lokalne kulture in se lahko seznanjamo tudi z običaji, navadami in šegami drugih lokalnih kultur.

Roman napisal/-a: Vsaka tradicija, ali samo tista, ki ti paše?

hm. Zmeraj izbiramo tisto, kar je očem vidno in srcu prijazno, vendar včasih to pozroči nemir in pogledamo, da bi videli zakaj smo izbrali kar smo izbrali in nas je začelo vznemirati.
Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.

Roman napisal/-a: Bargo: No, mogoče tudi zato, ker je verjetnost, da življenje sploh nastane tako mala in pot do tega tako čudežna.
Roman: Po čem vendar sklepaš, da je bila verjetnost tako majhna?
Bargo: Saj se hecaš, a ne?
Ne. Menim, da verjetnost ni bila tako zelo majhna, zati te prosim za utemeljitev.

Predno da zaideva v tehnične podrobnosti, ki so še biološko pogojene, je verjetno lažje, da ti pojasniš zakaj meniš, da ni tako. Tvoje stališče je videti veliko bolj jasno in ostro, a ne?
Drugače bi morala odgovoriti na veliko vprašanj, kot recimo, kaj je majhna verjetost in kako bi to sploh merila, kje sploh začeti merjenje in kako definirati okolje merjenja, itd. Skratka polno tehnike, brez vsebine.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Saj se ne norčujem.

Nepotrebno uporabljanje neprimernih vzdevkov se mi zdi norčevanje.

Dobro. Ocena je tvoja in izhaja iz tvojih potreb, a ne?

Roman napisal/-a: Sklicevanje ne levjesrčnega soimenjaka, ki je hotel osvoboditi Jeruzalem, te ne opravičuje.

Saj se nisem opravičeval. Tako menim in primerjava je še kako primerna. Richard levjesrčni je pač ateističen borec, ki se bori proti vsem religijam, samo upam lahko, da ni uporabil besede vera. Mogoče sedaj uvidiš, zakaj ne pišem z veliko začetnico, ker bi bila to žalitev za Richarda Levjesrčnega.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Prosil sem te za oris ideje "sebičnega gena", to vendar zmoreš, a ne?

Ideja ni samo ena, poleg tega pa je Richard veliko boljši pripovedovalec kakor jaz.

Če verjameš v njegove pripovedi in jih celo razumeš, potem ja ni težko napisati eno ali dve povedi, a ne? Ubesediš, kar dejansko čutiš.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Bojim se, da si malce zašel.

To, da sem daleč od tebe, ne pomeni, da sem zašel jaz.

Videti je, da si zašel od sebe.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a: Upanje in strah sta prikazni

Se strinjam, a zakaj se tedaj vdajaš prikaznim?

Kako si prišel do hipoteze, da se vdajam prikaznim? Kaj so prikazni? Kaj pomeni vdajanje?

roberto11 napisal/-a:

Bargo napisal/-a:No, vidiš razumsko ne-razumsko dejanje, a ne? Premalokrat se vprašamo ZAKAJ? in ČEMU? in vse prevelikokrat KAKO? Smo storilno naravnana družba, kjer je cilje potrebno doseči, včasih niti ne vemo kdo jih dejansko postavlja in ko so doseženi ne vemo ZAKAJ smo tam, kjer smo. Velikokrat ne vemo niti od kod smo prišli, da bi se lahko vrnili na neko izhodišče. Kar naenkrat smo sredi morja in se borimo, da bi prišli na kopno.

Ravno to, da se premalokrat vprašamo zakaj in čemu, je ravno potrditev tega, da svoj um in analiziranje uporabimo predvsem takrat, ko imamo težave. Oziroma, ko nam realizacija naših želja in prepričanj, povzroča težave.

Že mogoče, vendar lahko je tudi, da naše želje in prepričanja želimo aplicirati na druge, pri čemer se mogoče niti ne zavedamo, da to dejansko niso niti naše lastne želje niti lastna prepričanja. Tako trošimo energijo predvsem sebi.

roberto11 napisal/-a: Zakaj se znajdemo nekje, kjer se pač znajdemo, pa ponavadi ne vemo zato, ker naša dejanja vodijo nezavedni vzorci, katerih se po večini ne zavedamo ali pa ne zmoremo povezati njihovega vpliva na naše življenje.

Torej smo neke vrste roboti, ali kako?

roberto11 napisal/-a: Večino vzorcev in navad, smo kot otroci vsrkali vase kot resnico in zato prihaja do tega efekta, da se mi le soočamo s tistim, kar so drugi pred nami ustvarili in plačujemo grehe za napačne odločitve naših prednikov.

To verjetno drži, vendar tudi, da lahko spremenimo naše naučene vzorce, glede na zavest, ki nam je bila dana.

roberto11 napisal/-a: In ker svoja prepričanja dojemamo kot resnico, nam predstavlja referenco s katero primerjamo zunanje dejavnike in vplive iz okolja, katere posledično razlagamo kot krivce za naše težave.

Tako je. Mogoče se moramo samo vprašati kaj je dobro za vse?

roberto11 napisal/-a: Brez zavedanja soodgovornosti in s tem priznanja, da je vedno v nas del krivde za težave, pa delujemo po načelu definicije norosti. Saj delujemo in reagiramo na isti način ter pričakujemo drugačen rezultat.

Se strinjam, mogoče bi samo besedo norost zamenjal z kakšno drugo. Narediti spremembe je najtežje. Za sprejetje informacije ni nujno potrebna energija medtem ko je za izbris informacije, nujno potrebna!.

John Lee Hooker : Burning Hell Pray,Pray, Me,Me, Me ..

I Put Spell On You I put a spell on you.. 'Cause you're mine

I say a little prayer

Nina Simone : Ain't Got No, I Got Life

bargo napisal/-a:Bojim se, da spet mešaš religijo in vero.

Vera (verovanje) in vernost se navezujeta na verjetje v nadnaravno, v presežno, v boga ali bogove. Religija pa je organizirana oziroma institucionalizirana vera. Temu, da verjameva, da bo jutri vzšlo sonce, ne rečemo vera, ampak verjetje.

Vera preprosto je, ker more biti, če imaš živčni sistem in še poleg tega nevronsko omrežje, ki mu lahko rečemo možgani.

Prav.

Saj se spomniš, tri temeljne funkcije živčnega sistema: predvidevanje, namen in gibanje(akcija), a ne?

Ne vem. Tega nismo razčistili.

vendar prav tisočletna ohranitev le-teh nakazuje, da so imela in imajo neko težo, a ne?

Ne zanima me teža, zanima me prav, to, kar je res. Prepričanje, da je Zemlja ploščata, ima zate neko težo? Zame je to povsem zgrešeno mnenje.

Zmeraj izbiramo tisto, kar je očem vidno in srcu prijazno

Tega ne smeš posploševati. To velja samo za tiste, katerim pomeni tolažba več kot resnica.

Rečemo lahko, da človek opazuje svet,vendar zaupa svoji notranji viziji, dovoli, da stvari pridejo in gredo.

In če ga notranja vizija vara?

Predno da zaideva v tehnične podrobnosti, ki so še biološko pogojene, je verjetno lažje, da ti pojasniš zakaj meniš, da ni tako.

Vedno gre za tehnične podrobnosti. Tudi biološka pogojenost je tehnična podrobnost. Pri oceni verjetnosti za nek dogodek moramo najprej vedeti, koliko je vseh možnosti in nato še, katere od teh možnosti so za ta dogodek ugodne. Verjetnost, da vržeš na kocki 6, je ena šestina.

Tvoje stališče je videti veliko bolj jasno in ostro, a ne?

Očitno.

Drugače bi morala odgovoriti na veliko vprašanj, kot recimo, kaj je majhna verjetost in kako bi to sploh merila, kje sploh začeti merjenje in kako definirati okolje merjenja, itd. Skratka polno tehnike, brez vsebine.

Nobena tehnika ni brez vsebine. In ravno opisano je treba storiti, razen seveda, če ti pojem verjetnosti pomeni nekaj drugega in sva spet pri poeziji, s katero lahko "dokažemo" karkoli. No, ti bom dal še eno nalogo: Mislim, da je bil Huxley tisti, ki je primerjal verjetnost evolucije oziroma abiogeneze z verjetnostjo, da bi tornado, ke se zapodi čez pokopališče letal, pustil za seboj delujoče letalo. Tvoja naloga je ugotoviti, kje avtor je naredil napako.

Roman napisal/-a:

bargo napisal/-a:Saj se ne norčujem.

Nepotrebno uporabljanje neprimernih vzdevkov se mi zdi norčevanje.

Dobro. Ocena je tvoja in izhaja iz tvojih potreb, a ne?

In tvoje norčevanje iz tvojih potreb.

Richard levjesrčni je pač ateističen borec, ki se bori proti vsem religijam, samo upam lahko, da ni uporabil besede vera. Mogoče sedaj uvidiš, zakaj ne pišem z veliko začetnico, ker bi bila to žalitev za Richarda Levjesrčnega.

To, kar očitno počneš, pa je žalitev za današnjega Richarda. Očitno te to pomirja. Pač prednost tolažbe pred resničnostjo.

Če verjameš v njegove pripovedi in jih celo razumeš, potem ja ni težko napisati eno ali dve povedi, a ne? Ubesediš, kar dejansko čutiš.

Dejansko čutim, da ima prav. In čutim, da si v zvezi z njim poln predsodkov in brez ideje, da bi se teh predsodkov znebil. Tvoja odločitev. Dve povedi? Prav: Dawkins zelo dobro in natančno razloži evolucijo in da zanjo odlične primere. Z evolucijo razloži, ne boš verjel, tudi sebičnost oziroma nesebičnost. Lepo pa razloži tudi meme, ki so njegov izum in se obnje spotikajo teologi in filozofi. Saj vem, da te nisem prepričal, ampak to je pač tvoja izbira.

Videti je, da si zašel od sebe.

Ti tako vidiš, ampak to še ne pomeni, da je to tudi videti.

Kako si prišel do hipoteze, da se vdajam prikaznim?

Čisto preprosto: povezal sem nekaj tvojih misli. Praviš, da je vera gonilo razvoja, in to zaradi upanja, upanje in strah pa sta prikazni.

Kaj so prikazni?

Upanje in strah.

Kaj pomeni vdajanje?

vdajati prenehavati ohranjati svojo voljo, stališče in začenjati delati, živeti v skladu z voljo, stališčem drugega (SSKJ)

Za sprejetje informacije ni nujno potrebna energija medtem ko je za izbris informacije, nujno potrebna!.

Tudi za sprejem informacije je nujno potrebna energija.