Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
bianko
Prispevkov: 578
Pridružen: 15.12.2002 17:00

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bianko »

bargo napisal/-a:Bianko: Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni.
Bargo: Kako imenuješ tisto, česar (še) NI?
Bianko: Preteklost, sedanjost in prihodnost so enakovredni. Torej česa še ni?
Bargo: Recimo, Civilizacije reda III.
Bianko: Še enkrat si preberi, kaj sem napisal.
Sem, ne pomaga. :roll: Vse vendar ne mora obstajati hkrati in večno. :shock: Kako potem razložiš vso spreminjanje, ki smo mu priča?

Pišeš tudi, "Naš obstoj je del obstoja. Obstoj je popolnoma neodvisen od česarkoli. Samo je." To me spominja na absoluten neskončen prostor, ki je prazen, neke vrste oder, na katerem "pleše" energija in ustvarja obstoječe in raznolike strukture.
bianko napisal/-a:
bargo napisal/-a: V čem obstaja energija-materija?
V čem pa obstaja tisto, v čemur obstaja energija-materija :?:
Čemu obstoj v obstoju, če materija-energija zadosti vsem potrebam obstoja?
Pojem obstoja je vendar tebi razumljiv zato ne sprašuj mene. Praviš, da materija-energija zadosti vsem potrebam obstoja. Kakšne so potrebe za obstoj?
Das ist das ende. Ce ti slucajno kdaj kapne (ali komu drugemu), kaj je obstoj, naj javi. Lp

Roman
Prispevkov: 6450
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

obstoj materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti (SSKJ)
Kaj pa je navzočnost?

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

Bianko napisal/-a:Naš obstoj je del obstoja. Obstoj je popolnoma neodvisen od česarkoli. Samo je.
Kako pa lahko definiraš obstoj, če ne veš, kaj je ? :)
Bianko napisal/-a:Das ist das ende. Ce ti slucajno kdaj kapne (ali komu drugemu), kaj je obstoj, naj javi. Lp

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Tako na prvo žogo, torej obstoj. Obstoj je stanje materialne entitete (materije/energije) v prostor-času. Skratka, obstoj ni nič drugega kot stanje.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Roman napisal/-a:Če so resnica vsa dejstva, ki so povezana s potresom, imaš seveda prav.
Menim, da je potrebno pojave tako obravnavati, upoštevaje vsa dejstva. Seveda kolikor jih je pač moč upoštevati. Verjetno se bova strinjala, da nobenega pojava ne moreš zaobjeti v vsej njegovi celoti, saj sploh ne moremo poznati celote le tega, če je sploh smiselno govoriti o celoti česar koli.

Seveda pa ne vidim nobenega problema v tem, da posamezne vede, vsaka s svojega zornega kota obravnavajo določen pojav. Seveda, če le imajo kaj relevantnega za povedati o le temu. Tisto, kar je po moje nedopustno, pa je, da nobene od teh ved ne sme svojih dognanj nekritično razglasiti za edino resnico. Šele mnoštvo vidikov nam da neko recimo temu popolno sliko o določenem pojavu.
Zato, ker so nekaterih polna usta omejenosti znanosti, filozofija pa naj ne bi imela omejitev. Morda sem z vprašanjem zgrešil naslovnika.
To je res, ampak takšno stališče teh je povsem zgrešeno.
Ni idej, ki bi jih materialni ali čutni svet odražal. Ni sveta idej, ki bi obstajal neodvisno od materialnega. To, da ideje sedijo (tako ali drugače zapisane) v možganih in jih zavest tako ali drugače interpretira, je nekaj drugega, kot je trdil Platon.
Se strinjam, seveda. Tudi sam menim, da se je Platon tu motil, če se tako izrazim, ampak tudi njegova ideja o idejah je povsem realna. Ni nič drugega kot produkt procesov, ki so se odvijali v njegovih možganih.
Kaj je realnost ideje?
Ideja ni nič drugega, kot določeno stanje v možganih. Enako kot vsaka misel, in je torej povsem realna. Ti procesi se odvijajo zelo hitro, zato se nam nemalokrat zdi, da gre pri procesu razmišljanja za kaj drugega kot zgolj stanje nevronov, če temu tako rečem in ne kompliciram.
Smisla dobrega oziroma zla.
Ne razumem te najbolje. Ali tu misliš smisla, v pomenu, da se sprašujejo ali je sploh smiselno govoriti o dobrem in zlu, ali sploh lahko zagotovo trdimo, da je nekaj (absolutno) zlo in nekaj (absolutno) dobro, ali kaj drugega, ne vem točno?
Siti filozof filozofira drugače od lačnega. Za pomen arbitrarnosti, pa potrebujem podnapise.
Tudi dva sita filozofa filozofirata različno. Torej ne gre za to. :)

Arbitrarno pomeni poljubno, v smislu, ki ga ponazorim s primerom iz fizike. Interpretacija STR ni arbitrarna, torej ne moremo oziroma ne morejo fiziki reči, lahko je tako lahko drugače, eni menimo tako eni drugače.
Pravzaprav vse.
Vse je nespoznatno? OK, v nekem absolutnem smislu torej v nekem totalu, celoti, se strinjam. Težko pa rečemo, da je za fiziko npr. elektron nespoznaten. Mogoče te ne razumem najbolje?
Kako ga zakoliči filozofija?
Ha, pa saj ga ne. Zgolj zaveda se tega.
Tu imam seveda v mislih ugotavljanje fizikalnih lastnosti delcev, o katerih lahko poznamo samo verjetnosti.
Mislim, da mešaš verjetnostno porazdelitev oziroma verjetnostno gostoto z verjetnostjo kot tako. Standardni model opisuje osnovne delce z zelo veliko gotovostjo. Drugo pa je, če se sprašujemo o stanju nekega kvantnega sistema oziroma o stanju nekega osnovnega delca, recimo poziciji delca.
Ravno to sem hotel reči. In od tega je gotovo odvisna tudi njegova filozofija.
No, naredi še zgolj korak in se vprašaj o subjektu (filozofu) in ti bo seveda takoj jasno, da je to seveda, saj smo praktično v celoti družbeno determinirani iz česar sledi, da tudi sam status/standard nekega filozofa vpliva na njega delo. Ampak to velja pravzaprav za vsa področja človekovega delovanja.
Mislim, da je logika kot pravilno mišljenje oziroma veda o tem posledica delovanja narave/vesolja oziroma opazovanja naravnih pojavov.
Z vsem spoštovanjem, ampak to je čista trivialnost. Vse je posledica delovanja narave/vesolja. Tudi opazovanje samo. In miselni sklop oziroma trditve opazovalca seveda sledijo zahtevam logike. Ampak to samo po sebi še ne pomeni, da je vesolje logično, ali pa kateri koli drugi pojav. Tu sva trčila ob ontologijo, kjer logika ne igra nekega pomembnega faktorja in pa epistemologijo, kjer pa je logika zelo pomembna. Torej, kamen ki ga opazujem oziroma izvor le tega (ontologija) je nesmiselno obravnavati kot logično/nelogično, seveda pa je moč tako obravnavati moje sodbe o le temu.
Seveda, domnevam, da imaš več filozofskega znanja kot jaz.
Mah, kje pa, kašnega več znanja, lepo te prosim. O čemu sva tu sploh govorila. :)
Točno to, kar sem dejal. Navsezadnje, kaj obstoj sploh je, da bi lahko obstajal?
Pa saj ne gre za obstoj obstoja. Z obstojem pravzaprav ugotavljamo oziroma trdimo o stanju neke entitete ali pojava.
Ne dobesedno raja, ampak delavstvo naj bi z revolucijo odpravilo krivični družbeni red, odpravilo zasebno lastnino in ustvarilo nov svet brezrazredne družbe. Ni to ideal marksizma?
Ne čisto oziroma nisi dovolj natančen. Najprej, OK, ja revolucijo, vendar revolucijo v smislu radikalnih družbenih sprememb, predrugačenja družbe kot take. Seveda tu ne gre zgolj za boljševistične revolucije. Revolucija se lahko odvije povsem mirno. Drugo, kar si napisal nenatančno je, da ne gre za odpravo zasebne lastnine, temveč odpravo lastnine nad produkcijskimi sredstvi in pogoji dela. Torej, marksisti ne bodo jemali avtomobilov ljudem, misleč na sodobni marksizem, ki sicer povsem temelji na Marxu, zgolj branje je veliko bolj "marksovsko", kot so to počeli marksisti zgodnjega, no skoraj celega 20. stoletja.
Je, ampak to še ni misel ali njena vsebina, pomen.
Seveda je. pri tebi včasih dobim občutek, kot da predpostaviš nekaj zunaj. NE. Vse, misleč na misli, ideje, pomene ..., se odvija v možganih. Ne gre za nič drugega kot procesiranje znotraj možganov.
Morda. Sicer splošno sprejeta definicija.
Ne vem , če bi se sodobni filozofi strinjali s to definicijo. Deleuze prav gotovo ne. Konec koncev, ljubezni do česa, ko praviš modrosti.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 8022
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

problemi napisal/-a:Tako na prvo žogo, torej obstoj. Obstoj je stanje materialne entitete (materije/energije) v prostor-času. Skratka, obstoj ni nič drugega kot stanje.
Tisto nekaj vmes "med" stanji materialne entitete, čemur praviš prostor-čas, mora tudi obstajati, ker drugače ni entitet, ali kako? :roll:

Še več, videti je celo mogoče, da tisto nekaj vmes, med stanji materialnih entitet (materije/energije), nastaja in to nastajanje je v času, ki vpliva tudi na sam čas. :? :roll:

roberto11
Prispevkov: 1022
Pridružen: 17.11.2008 9:01
Kraj: Dolenjska

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a roberto11 »

bargo napisal/-a:
problemi napisal/-a:Tako na prvo žogo, torej obstoj. Obstoj je stanje materialne entitete (materije/energije) v prostor-času. Skratka, obstoj ni nič drugega kot stanje.
Tisto nekaj vmes "med" stanji materialne entitete, čemur praviš prostor-čas, mora tudi obstajati, ker drugače ni entitet, ali kako? :roll:

Še več, videti je celo mogoče, da tisto nekaj vmes, med stanji materialnih entitet (materije/energije), nastaja in to nastajanje je v času, ki vpliva tudi na sam čas. :? :roll:
Obstoj je samo odsev spreminjanja in minljivosti. Brez nenhnega nastajanja, umiranja, transformacije...Ni zavedanja o neobstoju in obstoju.
Če bo vesolje kdaj doživelo toplotno smrt, bo to konec obstoja.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:obstoj materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti (SSKJ)
Kaj pa je navzočnost?
Jaz pa bi problematiziral 'stvarnost':
najprej je treba vsebino te besede bolje opredeliti, kajti sskj je tavtološki:

* stvarnost
- dejstvo, da kaj obstaja

* déjstvo
- kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

problemi napisal/-a:
Roman napisal/-a:Če so resnica vsa dejstva, ki so povezana s potresom, imaš seveda prav.
Menim, da je potrebno pojave tako obravnavati, upoštevaje vsa dejstva. Seveda kolikor jih je pač moč upoštevati. Verjetno se bova strinjala, da nobenega pojava ne moreš zaobjeti v vsej njegovi celoti, saj sploh ne moremo poznati celote le tega, če je sploh smiselno govoriti o celoti česar koli.
Seveda pa ne vidim nobenega problema v tem, da posamezne vede, vsaka s svojega zornega kota obravnavajo določen pojav. Seveda, če le imajo kaj relevantnega za povedati o le temu. Tisto, kar je po moje nedopustno, pa je, da nobene od teh ved ne sme svojih dognanj nekritično razglasiti za edino resnico. Šele mnoštvo vidikov nam da neko recimo temu popolno sliko o določenem pojavu.
Poudarek je na "recimo" (Šele mnoštvo vidikov nam da neko recimo temu popolno sliko o določenem pojavu.)?

Občuduješ torej sofizem (v smislu Sokrata)? Ta sofizem se glasi: resnice itak ni mogoče ugotoviti, zato je se lahko zagovarja tako ali drugačno stališče, odvisno od okoliščin (interesov).
Ne dobesedno raja, ampak delavstvo naj bi z revolucijo odpravilo krivični družbeni red, odpravilo zasebno lastnino in ustvarilo nov svet brezrazredne družbe. Ni to ideal marksizma?
----------
Ne čisto oziroma nisi dovolj natančen. Najprej, OK, ja revolucijo, vendar revolucijo v smislu radikalnih družbenih sprememb, predrugačenja družbe kot take. Seveda tu ne gre zgolj za boljševistične revolucije. Revolucija se lahko odvije povsem mirno. Drugo, kar si napisal nenatančno je, da ne gre za odpravo zasebne lastnine, temveč odpravo lastnine nad produkcijskimi sredstvi in pogoji dela. Torej, marksisti ne bodo jemali avtomobilov ljudem, misleč na sodobni marksizem, ki sicer povsem temelji na Marxu, zgolj branje je veliko bolj "marksovsko", kot so to počeli marksisti zgodnjega, no skoraj celega 20. stoletja.
Revolucija po Marxu ni izključno nasilna?

Roman
Prispevkov: 6450
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Jaz pa bi problematiziral 'stvarnost'
Prav.
najprej je treba vsebino te besede bolje opredeliti, kajti sskj je tavtološki
Vse definicije so tavtologije.
* stvarnost
- dejstvo, da kaj obstaja
Jaz bi raje rekel, da je stvarnost vse, kar obstaja in kar se dogaja. Ne dejstva, ampak stvari. Še raje pa bi uporabil besedo resničnost, stvarnost implicira stvarnika.
* déjstvo
- kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo.
Tu pa besedo opredeljuješ z isto besedo.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Jaz pa bi problematiziral 'stvarnost'
Prav.
najprej je treba vsebino te besede bolje opredeliti, kajti sskj je tavtološki
Vse definicije so tavtologije.
* stvarnost
- dejstvo, da kaj obstaja
Jaz bi raje rekel, da je stvarnost vse, kar obstaja in kar se dogaja. Ne dejstva, ampak stvari. Še raje pa bi uporabil besedo resničnost, stvarnost implicira stvarnika.
* déjstvo
- kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo.
Tu pa besedo opredeljuješ z isto besedo.
Bom posnemal problemija: si premalo natančen.
Obe gesli sem sc. vzel iz sskj.

Ne strinjam pa se s tvojo opredelitvijo 'definicije'.
Definicija ne sme biti tavtološka; če je, je to slaba definicija.

Roman
Prispevkov: 6450
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Definicija ne sme biti tavtološka; če je, je to slaba definicija.
Povej definicijo, ki ni tavtološka.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Definicija ne sme biti tavtološka; če je, je to slaba definicija.
Povej definicijo, ki ni tavtološka.
Ti se čudiš moji trditvi?

Roman
Prispevkov: 6450
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Ti se čudiš moji trditvi?
Tvojim trditvam se že dolgo ne čudim več. Tak pač si. Ampak odgovori mi pa le.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Ti se čudiš moji trditvi?
Tvojim trditvam se že dolgo ne čudim več. Tak pač si. Ampak odgovori mi pa le.
Presenečen sem, da opažaš odstop od običajnosti. Ali se ti ne zdi, da tavtološke definicije nimajo pravice do obstoja? 'Definicij', ki v bistvu ničesar ne obrazlože, ne potrebujemo.

Odgovori