Čudeži in znanost

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Odgovori
Roman
Prispevkov: 6376
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Izogibaš se odgovoru, sumim, da zato, ker ga nimaš. Prosil sem te za definicijo, da bi skupaj ugotovila, ali gre za tavtologijo ali ne.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:Izogibaš se odgovoru, sumim, da zato, ker ga nimaš. Prosil sem te za definicijo, da bi skupaj ugotovila, ali gre za tavtologijo ali ne.
Da, imel sem nekaj razlogov.
Sedaj pa druga faza: zanima te 'netavtološka definicija'.
Maloprej si se spoštljivo odkril pred shrinkom, ki uporablja naslednji besednjak: Nevedni in neizobraženi sarlatan, vpoglej v Uvod v filozofijo za telebane.

Roman
Prispevkov: 6376
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Da, imel sem nekaj razlogov.
Sem uganil. Sum je bil upravičen.
Sedaj pa druga faza: zanima te 'netavtološka definicija'.
Sprašujem po njej in se sprašujem, če zaman.
Maloprej si se spoštljivo odkril pred shrinkom, ki uporablja naslednji besednjak: Nevedni in neizobraženi sarlatan, vpoglej v Uvod v filozofijo za telebane.
Pa smo spet tam.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Da, imel sem nekaj razlogov.
Sem uganil. Sum je bil upravičen.
Zagovornik JJ bi rekel: indična veriga ni sklenjena.
Sedaj pa druga faza: zanima te 'netavtološka definicija'.
--------
Sprašujem po njej in se sprašujem, če zaman.
Vprašanje bo retorično.
Maloprej si se spoštljivo odkril pred shrinkom, ki uporablja naslednji besednjak: Nevedni in neizobraženi sarlatan, vpoglej v Uvod v filozofijo za telebane.
-------
Pa smo spet tam.
Razumem, komu se odkrivaš.
Sedaj smo na izhodišču. Ki pa ni isto kot prvotno.
In propozicije so se izkristalizirale.

Roman
Prispevkov: 6376
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Vprašanje bo retorično.
Hvala za potrdilo.
Razumem, komu se odkrivaš.
Res navijaš za neresnico?

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Razumem, komu se odkrivaš.
Res navijaš za neresnico?
Obžalujem, da si nasprotnik.
Toda dejstva je potrebno vedno akceptirati.

Roman
Prispevkov: 6376
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Toda dejstva je potrebno vedno akceptirati.
Se strinjam. Vendar ni vse, kar kdo priporoča, da se sprejme, dejstvo. In ja, sem nasprotnik neresnice. Zakaj to obžaluješ?

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

Roman napisal/-a:
Rock napisal/-a:Toda dejstva je potrebno vedno akceptirati.
Se strinjam. Vendar ni vse, kar kdo priporoča, da se sprejme, dejstvo. In ja, sem nasprotnik neresnice. Zakaj to obžaluješ?
Interpretacija:
Obžalujem, da si moj nasprotnik.
(Toda dejstva je potrebno vedno akceptirati.)

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

bargo napisal/-a:Tisto nekaj vmes "med" stanji materialne entitete, čemur praviš prostor-čas, mora tudi obstajati, ker drugače ni entitet, ali kako? :roll::
Tistemu "vmes" ne pravim prostor-čas. Kot sam razumem prostor-čas, gre pri temu pravzaprav za neko celoto, za vesolje, kakor koli ga "zakoličili", torej vse kar je znotraj vesolja. Z drugimi besedami ni točke, ki ne bi bila prostor-čas. Tudi midva sva (del) prostor-čas.

Pri stanju pa gre za trajanje, ki je sicer lahko zelo kratko, pa vendar. Entitete se po moje ne ločujejo zardi tistega "vmes", temveč zaradi strukture posamezne entitete, ki traja.

Še več, videti je celo mogoče, da tisto nekaj vmes, med stanji materialnih entitet (materije/energije), nastaja in to nastajanje je v času, ki vpliva tudi na sam čas. :? :roll:
Kot sem že nekako nakazal, sam menim, da je stanje potrebno obravnavati vedno kot zvezno in ne diskretno. Če opazujem sebe, lahko ugotovim, da se moje stanje nenehno spreminja, med temi spremembami ni ničesar vmes. Torej ne obstaja trenutek, ko se ne bi spremenil.

Tudi ne vem, na kakšen način naj bi nastajanje v času vplivalo na sam čas. Poleg tega sam zelo ločim med prostor/čas in prostor-čas.
Zadnjič spremenil problemi, dne 18.7.2014 19:58, skupaj popravljeno 1 krat.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Rock napisal/-a:Poudarek je na "recimo" (Šele mnoštvo vidikov nam da neko recimo temu popolno sliko o določenem pojavu.)?
Ja. Kot sem že rekel oziroma kot sam razumem stvari, ne glede na mnoštvo različnih vidikov o posameznem pojavu nikoli ne moremo izreči cele resnice. Resnica je vedno ne-cela.
Občuduješ torej sofizem (v smislu Sokrata)? Ta sofizem se glasi: resnice itak ni mogoče ugotoviti, zato je se lahko zagovarja tako ali drugačno stališče, odvisno od okoliščin (interesov).
Ne, ne strinjam se s tem. Resnica v vsej njeni celoti je človeku resnično nespoznatna, ampak to ne pomeni, da so si stališča glede le te lahko enakovredna. Zato je znanstvena paradigma veliko uspešnejša in natančnejša kot je to recimo teološka (religijska) paradigma. Tudi to, da je cela resnica človeku nespoznatna, ne pomeni tega, da o le tej ne moremo reči nič. Sploh ne. Ko sem podal primer potresa, lahko ugotovimo, da resnice o le teh poznamo veliko. Tisto, kar sem zgolj želel poudariti je, da pa ne moreš poznati totalne resnice v primeru določenega potresa, totalne resnice v smislu kot to tam Roman lepo poudari.
Revolucija po Marxu ni izključno nasilna?
Odvisno kaj misliš z nasiljem. Sicer je tako, da o nasilju naj sodi tisti, ki mu je le to povzročeno. S tega vidika bo kapitalist, ki mu je odvzeta hegemonija nad produkcijskimi sredstvi gotovo trdil o nasilnem dejanju zoper njega, ampak takšno nasilje je edino pravično, pa naj si gre za naravno ali pozitivno pravo, saj s tem enkratnim nasilnim dejanjem končaš neko veliko bolj, dlje časa trajajoče, nasilno dejanje posameznika nad množico. Prvotna akumulacija kapitala je bila nasilje per excellence.

Ampak zgoraj sem mislil, da se lahko revolucija izvede tudi brez oboroženega upora.

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

problemi napisal/-a:
Rock napisal/-a:Občuduješ torej sofizem (v smislu Sokrata)? Ta sofizem se glasi: resnice itak ni mogoče ugotoviti, zato je se lahko zagovarja tako ali drugačno stališče, odvisno od okoliščin (interesov).
Ne, ne strinjam se s tem. Resnica v vsej njeni celoti je človeku resnično nespoznatna, ampak to ne pomeni, da so si stališča glede le te lahko enakovredna. Zato je znanstvena paradigma veliko uspešnejša in natančnejša kot je to recimo teološka (religijska) paradigma.
Na to imam pripombo.

Izkustvene discipline so suverene na svojem področju (z dodatkom: celotna resnica je itak nespoznatna, kar sam praviš). Vendar dognanj, ki gredo v širino in globino in so zanesljiva, ni obilo.

Poleg tega je predmet teologije (in filozofije) različen od predmeta izkustvenih disciplin.
Revolucija po Marxu ni izključno nasilna?
-------
Odvisno kaj misliš z nasiljem.
Kaj pa naj bi to pomenilo? Politični sistem države se lahko spremeni 'demokratično' (prek volitev v svobodnem večstrankarskem sistemu) - ali pa z oboroženo vstajo (s krvavim streljanjem, z atentati, likvidacijami, terorističnimi akcijami, s protiustavnimi in protizakonitimi dejanji [podprtimi s tanki na ulicah]).
Sicer je tako, da o nasilju naj sodi tisti, ki mu je le to povzročeno.
To je sporno. Tisti, ki je osebno prizadet, je težko objektiven.
S tega vidika bo kapitalist, ki mu je odvzeta hegemonija nad produkcijskimi sredstvi gotovo trdil o nasilnem dejanju zoper njega, ampak takšno nasilje je edino pravično,
Predlagam, da dogodek najprej analiziramo. Nato pa šele sledi evalvacija (so bila ravnanja legalna, legitimna, utemeljena, pravična, moralna).
Ampak zgoraj sem mislil, da se lahko revolucija izvede tudi brez oboroženega upora.
Vprašanje je bilo zastavljeno ožje: ne kakšna je lahko revolucija na splošno, temveč kakšna je revolucija po Marxu (in Engelsu) in glede tega se nisi eksplicitno opredelil.

problemi
Prispevkov: 4931
Pridružen: 24.8.2009 1:20

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a problemi »

Rock napisal/-a:Na to imam pripombo.

Izkustvene discipline so suverene na svojem področju (z dodatkom: celotna resnica je itak nespoznatna, kar sam praviš). Vendar dognanj, ki gredo v širino in globino in so zanesljiva, ni obilo.

Poleg tega je predmet teologije (in filozofije) različen od predmeta izkustvenih disciplin.
Seveda so bila, dognanja, ki gredo v širino in globino, namreč. Kako, da jih ni bilo? Lahko našteješ nek primer? Mar dognanja recimo s področja biologije, natančneje evolucije, niso dovolj široka in globoka?

Se ne strinjam, da je predmet obravnave različen od predmeta izkustvenih disciplin. Različna je zgolj metoda in vidik (interes) obravnave. Naj ponazorim s primerom: recimo kravo lahko obravnavata tako biologija kot veterina (in še kdo seveda). Predmet obravnave je isti, vidika sta si različna. Ampak tu gre tudi za isto metodo, torej metodo moderne znanosti, zato bom v primer dodal tudi umetnika slikarja in pesnika. Torej vsi ti, obravnavajo kravo, vsak s svojega zornega kota. Skrtka, predmet je isti, razlike sem pa že omenil. Je pa potrebno poudariti, da teološka gradi na dogmatizmu, ki je v osnovi zgrešen.
Kaj pa naj bi to pomenilo?
Pomenilo naj bi tisto, kar sme napisal.
Politični sistem države se lahko spremeni 'demokratično' (prek volitev v svobodnem večstrankarskem sistemu) - ali pa z oboroženo vstajo (s krvavim streljanjem, z atentati, likvidacijami, terorističnimi akcijami, s protiustavnimi in protizakonitimi dejanji [podprtimi s tanki na ulicah]).
Tako je. In sam pač trdim, da je moč ekonomske temelje družbe, za kar pravzaprav gre pri marksistični teoriji, doseči tudi brez oborožene vstaje, kot sam praviš, demokratično. Naj ne dolgovezim zato zgolj en primer oziroma stavek. Z zakonodajo lahko tako obremeniš kapital, da ensoatvno nima več interesa delovati na tvojem področju, ali pač sploh nikjer (progresivna obdavčitev, visoka obdavčitev kapitala/profita, zelo visok standard na področju delavskih pravic (soupravljanje ...) itn).

Ne morem se nikakor spomniti, v kateri revoluciji so imeli depriviligirani, ki so se borili za spremembo družbenega sistema, torej svoje pravice, tanke na ulicah. Me lahko spomniš na eno takšnih revolucij, prosim? Mar je krvavo streljanje s strani hegemonov pravično/ustavno, upor zoper takšna ravnanja pa protiustaven? Mar je v tem, da se ubije recimo bančnike, ki so spravili v obup, v bedo, milijone ljudi, nepravično? Kašno pravičnost in s tem pravo ti sploh zagovarjaš?
To je sporno. Tisti, ki je osebno prizadet, je težko objektiven.
Tudi tisti, ki je storil krivico, nekoga prizadel, nad njim izvršil nasilno dejanje, je težko objektiven. Torej tu ne gre za to ... Objektivnost, ali vsaj utvaro o objektivnosti, dosežemo praviloma z nastopom tretjega, v večini primerov sodstva, kar seveda ni idealna situacija, ima pa vendarle določene prednosti. Ampak sodstvo praviloma ne more ugotoviti, koliko pa je res bil nekdo prizadet, ko se mu je zgodilo nasilje. Sodstvo praviloma ugotavlja bolj stvari, kot so, ali se je sploh zgodilo nasilno dejanje, proceduro ... in pa seveda poda sodbo.
Predlagam, da dogodek najprej analiziramo. Nato pa šele sledi evalvacija (so bila ravnanja legalna, legitimna, utemeljena, pravična, moralna).
Izvoli, evalviraj. Začni tam nekje na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem in analiziraj, kaj se je zgodilo, da so bila velikim množicam odtujena produkcijska sredstva in pogoji dela. Torej, analiziraj "prvotno akumulacijo kapitala". Ti bo stvar glede pravičnosti kaj hitro povsem jasna.
Vprašanje je bilo zastavljeno ožje: ne kakšna je lahko revolucija na splošno, temveč kakšna je revolucija po Marxu (in Engelsu) in glede tega se nisi eksplicitno opredelil.
Naredil si napako perspektive, saj je povsem irelevantno kakšna je revolucija po Marxu in Engelsu, ker sta živela v nekih drugih časih. V obdobju in kulturah v katerih sta živela sta se dobro zavedala, da bo revolucija oborožena, govorita celo o terorju, terorju proletariata. Ampak danes smo leta 2014, v nekem drugem obdobju, v nekih drugih kulturah, z nekimi drugimi izkušnjami, ki jih onadva nista mogla imeti. Seveda ne trdim, da se bo zgodila "nenasilna" revolucija, verjetnosti za kaj takega je bolj malo, ampak še vedno trdim, da je takšna revolucija možna.

Roman
Prispevkov: 6376
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Roman »

Rock napisal/-a:Obžalujem, da si moj nasprotnik.
Jaz te pravzaprav sploh nimam za nasprotnika. Obžalujem pa, da se je s teboj tako težko pogovarjati.
(Toda dejstva je potrebno vedno akceptirati.)
Še prej jih je treba spoznati. In ni vse dejstvo, kar se kot dejstvo sprejema.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7947
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a bargo »

problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a:Tisto nekaj vmes "med" stanji materialne entitete, čemur praviš prostor-čas, mora tudi obstajati, ker drugače ni entitet, ali kako? :roll::
Tistemu "vmes" ne pravim prostor-čas. Kot sam razumem prostor-čas, gre pri temu pravzaprav za neko celoto, za vesolje, kakor koli ga "zakoličili", torej vse kar je znotraj vesolja. Z drugimi besedami ni točke, ki ne bi bila prostor-čas. Tudi midva sva (del) prostor-čas.
Ok.
problemi napisal/-a: Pri stanju pa gre za trajanje, ki je sicer lahko zelo kratko, pa vendar. Entitete se po moje ne ločujejo zardi tistega "vmes", temveč zaradi strukture posamezne entitete, ki traja.
Stanje je torej povezano z časom, struktura s prostorom?
problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a: Še več, videti je celo mogoče, da tisto nekaj vmes, med stanji materialnih entitet (materije/energije), nastaja in to nastajanje je v času, ki vpliva tudi na sam čas. :? :roll:
Kot sem že nekako nakazal, sam menim, da je stanje potrebno obravnavati vedno kot zvezno in ne diskretno. Če opazujem sebe, lahko ugotovim, da se moje stanje nenehno spreminja, med temi spremembami ni ničesar vmes. Torej ne obstaja trenutek, ko se ne bi spremenil.
Naši čuti so precej omejeni in če tudi jih dopolnimo z tehničnimi instrumenti, so še zmeraj omejeni. Nenazadnje je naš um, posledica evolucijskega razvoja, zapisanih lokalnih izkušenj. Po drugi strani pa je ta isti um prišel do spoznanj, da svet okoli nas mogoče ni zvezen in da je zveznost samo iluzija. Plank in še prej Coulomb sta nekako prišla do tega spoznanja, da je svet "delčkast".
problemi napisal/-a: Tudi ne vem, na kakšen način naj bi nastajanje v času vplivalo na sam čas. Poleg tega sam zelo ločim med prostor/čas in prostor-čas.
Če nastaja prostor, recimo med točkama A in B, je vendar jasno, da nastajanje, spreminjanje prostora, poteka v času in veljati mora tudi, da vsaka izmenjava med A in B zato potrebuje več časa, saj je svetlobna hitrost, absolutna hitrost. :roll:

Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Čudeži in znanost

Odgovor Napisal/-a Rock »

problemi napisal/-a:
Rock napisal/-a:Na to imam pripombo.
Izkustvene discipline so suverene na svojem področju (z dodatkom: celotna resnica je itak nespoznatna, kar sam praviš). Vendar dognanj, ki gredo v širino in globino in so zanesljiva, ni obilo.
Poleg tega je predmet teologije (in filozofije) različen od predmeta izkustvenih disciplin.
Seveda so bila, dognanja, ki gredo v širino in globino, namreč. Kako, da jih ni bilo? Lahko našteješ nek primer? Mar dognanja recimo s področja biologije, natančneje evolucije, niso dovolj široka in globoka?
Čitaj natančneje: ne "bilo", ampak "obilo".
Se ne strinjam, da je predmet obravnave različen od predmeta izkustvenih disciplin. Različna je zgolj metoda in vidik (interes) obravnave. Naj ponazorim s primerom: recimo kravo lahko obravnavata tako biologija kot veterina (in še kdo seveda). Predmet obravnave je isti, vidika sta si različna. Ampak tu gre tudi za isto metodo, torej metodo moderne znanosti, zato bom v primer dodal tudi umetnika slikarja in pesnika. Torej vsi ti, obravnavajo kravo, vsak s svojega zornega kota. Skrtka, predmet je isti, razlike sem pa že omenil.
Jaz sem uporabil izraz ('predmet obravnave') v natančnem pomenu.
Je pa potrebno poudariti, da teološka gradi na dogmatizmu, ki je v osnovi zgrešen.
Se ne strinjam. V izkustvenih disciplinah obstaja dogma, da so ne-merilne metode nesprejemljive.
Politični sistem države se lahko spremeni 'demokratično' (prek volitev v svobodnem večstrankarskem sistemu) - ali pa z oboroženo vstajo (s krvavim streljanjem, z atentati, likvidacijami, terorističnimi akcijami, s protiustavnimi in protizakonitimi dejanji [podprtimi s tanki na ulicah]).
-------
Tako je. In sam pač trdim, da je moč ekonomske temelje družbe, za kar pravzaprav gre pri marksistični teoriji, doseči tudi brez oborožene vstaje, kot sam praviš, demokratično. Naj ne dolgovezim zato zgolj en primer oziroma stavek. Z zakonodajo lahko tako obremeniš kapital, da ensoatvno nima več interesa delovati na tvojem področju, ali pač sploh nikjer (progresivna obdavčitev, visoka obdavčitev kapitala/profita, zelo visok standard na področju delavskih pravic (soupravljanje ...) itn).
Tvoj prvi stavek ("Tako je.") pove, da se strinjaš.

Glede nadaljevanja pa: midva ne obravnavava, kaj je Marx hotel doseči (v tem pogledu se 'socialni demokrati' in 'marksisti' ne razlikujejo), ampak kako.
Ne morem se nikakor spomniti, v kateri revoluciji so imeli depriviligirani, ki so se borili za spremembo družbenega sistema, torej svoje pravice, tanke na ulicah. Me lahko spomniš na eno takšnih revolucij, prosim?
Pred leti so bili oboroženi puči v J Ameriki tako rekoč vsakodnevni. Novejši primer: Egipt.
Mar je krvavo streljanje s strani hegemonov pravično/ustavno, upor zoper takšna ravnanja pa protiustaven?
Če vzameš za kriterij 'ustavo', ga ne smeš v istem stavku spremeniti v 'pravičnost'. (S tem sva prispela do razlikovanja med 'pozitivno-pravnim pristopom' in 'naravno-pravnim pristopom'.)
Mar je v tem, da se ubije recimo bančnike, ki so spravili v obup, v bedo, milijone ljudi, nepravično? Kašno pravičnost in s tem pravo ti sploh zagovarjaš?
Cenim naravno-pravne teorije.

Po pozitivno-pravni teoriji sta 'pravo' in 'pravičnost' dve različni stvari. Prav tako po marksistični teoriji.

Če dodam še doktrino RKC: oblast je od Boga; oblastnikom se je potrebno pokoravati; toda, če pride do nasprotja, je potrebno Boga bolj poslušati kot državo [ne glede na ustavo, zakon ali komunistično partijsko direktivo].

Tudi 'očetje ameriške ustave' (18. stoletje) v tem smislu: obstaja pravica do upora zoper oblast, če je ta postala nelegitimna. - In še marsikdo tako misli.
To je sporno. Tisti, ki je osebno prizadet, je težko objektiven.
----------
Tudi tisti, ki je storil krivico, nekoga prizadel, nad njim izvršil nasilno dejanje, je težko objektiven. Torej tu ne gre za to ... Objektivnost, ali vsaj utvaro o objektivnosti, dosežemo praviloma z nastopom tretjega, v večini primerov sodstva, kar seveda ni idealna situacija, ima pa vendarle določene prednosti. Ampak sodstvo praviloma ne more ugotoviti, koliko pa je res bil nekdo prizadet, ko se mu je zgodilo nasilje. Sodstvo praviloma ugotavlja bolj stvari, kot so, ali se je sploh zgodilo nasilno dejanje, proceduro ... in pa seveda poda sodbo.
S tem ko (neodvisni in samostojni) sodnik ugotovi, da je žrtev utrpela nasilje, objektivno ugotovi njeno prizadetost.
Predlagam, da dogodek najprej analiziramo. Nato pa šele sledi evalvacija (so bila ravnanja legalna, legitimna, utemeljena, pravična, moralna).
----------
Izvoli, evalviraj. Začni tam nekje na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem in analiziraj, kaj se je zgodilo, da so bila velikim množicam odtujena produkcijska sredstva in pogoji dela. Torej, analiziraj "prvotno akumulacijo kapitala". Ti bo stvar glede pravičnosti kaj hitro povsem jasna.
Očitno si pristaš naravnega prava.
Me veseli.
Vprašanje je bilo zastavljeno ožje: ne kakšna je lahko revolucija na splošno, temveč kakšna je revolucija po Marxu (in Engelsu) in glede tega se nisi eksplicitno opredelil.
---------
Naredil si napako perspektive, saj je povsem irelevantno kakšna je revolucija po Marxu in Engelsu, ker sta živela v nekih drugih časih. V obdobju in kulturah v katerih sta živela sta se dobro zavedala, da bo revolucija oborožena, govorita celo o terorju, terorju proletariata. Ampak danes smo leta 2014, v nekem drugem obdobju, v nekih drugih kulturah, z nekimi drugimi izkušnjami, ki jih onadva nista mogla imeti. Seveda ne trdim, da se bo zgodila "nenasilna" revolucija, verjetnosti za kaj takega je bolj malo, ampak še vedno trdim, da je takšna revolucija možna.
Če uporabim tvoj način 'razmišljanja': srednjeveška Cerkvena inkvizicija; boljševistična revolucija, fašizem, nacizem; plava garda, bela garda, domobranci; - povsod gre za 'napako perspektive'?

Odgovori