Stran 432 od 971

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 19.9.2014 0:26
Napisal/-a shrink
problemi napisal/-a:
shrink napisal/-a:Ja, to je res, ampak v končni fazi tudi raven prostor-čas (Minkowskega) spada med vakuumske rešitve, ampak v njem pa ni niti energije v obliki gravktacijskega polja, pa vseeno obstaja.
OK, ampak berem, da ta vakuumska rešitev opiše prazen prostor, ki ne vsebuje energijo vakuuma (kozmološko konstanto): "Minkowski spacetime (which describes empty space with no cosmological constant)" (Wikipedia)
Tu je treba pripomniti, da vakuumska energija v osnovi pomeni neničelen napetostno-energijski tenzor, medtem ko kozmološka konstanta pač ne. Je pa eno ekvivalentno drugemu.
Nekaj sem že vprašal v odgovoru Romanu, ampak naj še tu. Namreč ne znam si predstavljati, kakšen prostor je potem to? Ali ta rešitev pravzaprav govori o "absolutnem niču"? Verjetno ne, saj tega fizika zanika. Torej, ali je poleg tega, da ni energije v obliki gravitacijskega polja, vendarle možna prisotnost energije katerega drugega fizikalnega polja, recimo elektromagnetnega?

Skratka, v katerem smislu je zgoraj mišljen obstoj? To sprašujem, ker bi rad razumel za kaj pravzaprav gre.
Zelo enostavno: obstoj v smislu obstoja geometrije prostor-časa in le-to definira metrika. In za obstoj ravnega prostor-časa oz. njegove metrike ni potrebna nikakršna energija. Seveda se pojavi vprašanje, kdaj prostor-čas ne obstaja: v prej omenjenem smislu takrat, ko je metrika degenerirana oz. singularna - npr. v središču črne luknje, ko ima Schwarzschildova metrika pravo singularnost. V tem smislu je tudi mogoče razumeti trditev, kako je z velikim pokom nastal prostor-čas: za čas \(t<0\) FRW metrika ni definirana, pri \(t=0\) je singularna; pri \(t=0+\varepsilon\) pa je regularna in definira geometrijo prostor-časa.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 19.9.2014 8:52
Napisal/-a Vedež
Zelo enostavno? :lol: :lol: :lol: Trditve v zadnjem odstavku so točne prav toliko kot napoved vremena za 19.10. leta 3589 :lol:

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 19.9.2014 14:11
Napisal/-a problemi
Vedež napisal/-a:Zelo enostavno? :lol: :lol: :lol: Trditve v zadnjem odstavku so točne prav toliko kot napoved vremena za 19.10. leta 3589 :lol:
Kaj se ti je odtrgalo? Trditve v shrinkovem postu so povsem točne, je pa res da, no vsaj meni, odpirajo določena vprašanja, ki pa se mogoče bolj tičejo ontologije kot fizike (vede) kot take. S poudarkom seveda, da se pač mora ontologija nujno naslanjati na dognanja fizike.

Shrinkov post odpira možnost za resnično zanimivo debato, katero pa lahko ti, s svojimi "izpadi", v kali zatreš ...

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 19.9.2014 17:09
Napisal/-a shrink
(ne)Ved(n)ež napisal/-a:Zelo enostavno? :lol: :lol: :lol: Trditve v zadnjem odstavku so točne prav toliko kot napoved vremena za 19.10. leta 3589 :lol:
Tipičen odziv šarlatana, ki je v zvezi s fiziko neizobražen. Zelo enostavno. :lol:

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 19.9.2014 21:39
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a:Nisi mi pojasnil nastajanje informacij v kaotičnih sistemih... :?
Žal ne znam. :shock: :roll:

Informacije
:? Mogoče zna Shrink. Shrink, lahko daš kakšen nasvet, prosim?

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 20.9.2014 23:10
Napisal/-a problemi
Bargo, dolžan sem ti še o determinizmu, torej kako sam razumem determinizem. Pravzaprav sila preprosto: vsako stanje neke entitete je determinirano z lastnim stanjem te entitete in stanjem okolice s katero je ta entiteta v interakciji.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 0:21
Napisal/-a bargo
problemi napisal/-a:Bargo, dolžan sem ti še o determinizmu, torej kako sam razumem determinizem. Pravzaprav sila preprosto: vsako stanje neke entitete je determinirano z lastnim stanjem te entitete in stanjem okolice s katero je ta entiteta v interakciji.
Preprosto, kakor za koga. :D
Kam rišeš entitete?
Entitete rišeš na okolico, razdvajanje celote. Potem arbitrarno determiniraš razdvajanje, ali kako?
Okolica je celota in ta celota zaenkrat kaže jasno indeterminiranost.
"Vidiš, kar želiš videti" tako pač v fundamentih funkcionira narava, ne vem, kako bi bilo pri nas drugače. :wink:

V principu rišeš entitete z valovi na valove. :D Ko zajameš risanje, dobiš val-delec, delec iz potrebe, val iz dejanskosti. Val-delec pa zaradi nedeljivosti. :D
Domišljija uvede multi-universe in ta je skrit v naših metodah razdvajanja. Izražena je samo potreba po trdni stabilnosti. Determiniranost lahko prihaja samo od zunaj, a ne? :roll: Znotraj je svobodna volja, svoboda odločanja tako, da je videti, da uvajaš svojega boga ali kako?

p.s.
Življenje je dovolj vzburjena materija v pravšnji interakciji.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 10:10
Napisal/-a problemi
bargo napisal/-a:Kam rišeš entitete?


Kaj misliš z rišeš? Ampak, ničesar ne rišeš nikamor ...
Entitete rišeš na okolico, razdvajanje celote. Potem arbitrarno determiniraš razdvajanje, ali kako?
Iskreno povedno nisem prepričan, če razumem tvoje izrazoslovje, pa kljub temu. Celota je nedoločena, kakor so nedoločeni tudi posamezni deli celote - lahko bi rekli celota je vedno ne-cela -, torej ne gre za to, da nekdo determinira razdvajanje, temveč je samo razdvajanje že determinirano. Skratka, ne gre za arbitrarnost, saj o ničemur ne sodim, ničesar ne opredeljujem, ničesar ne določam. Kot sem ti že ob debati o informacijah rekel, no tebi ali Romanu, izključi iz razmisleka človeka in njegove subjektivne sodbe.
Okolica je celota in ta celota zaenkrat kaže jasno indeterminiranost.
Če že takšno izrazoslovje, potem pač moraš ugotoviti, da je za nek sistem, entiteto, "celota" izključno tista okolica s katero je v interakciji
"Vidiš, kar želiš videti" tako pač v fundamentih funkcionira narava, ne vem, kako bi bilo pri nas drugače. :wink:
Sploh ne gledaš, ni nobenega, ki bi gledal. Ko se otreseš "gledalca" stvari postanejo veliko bolj jasne, dekontaminirane človekove subjektivnosti.

In pa, še enkaj zelo pomembnega, mi še vedno ne vemo, kako v fundamentih funkcionira narava ...
V principu rišeš entitete z valovi na valove. :D Ko zajameš risanje, dobiš val-delec, delec iz potrebe, val iz dejanskosti. Val-delec pa zaradi nedeljivosti. :D
OK, mislim da razumem kaj želiš reči, zdaj pa mi še dogovori, zakaj pa val oziroma valovanje ne bi moglo biti determinirano? Verjetnostna porazdelitev? Verjetnostna porazdelitev ne pomeni da stanje fizikalnega sistema ni determinirano. Verjetnostna porazdelitev pomeni zgolj , verjetnost v katerem stanju se bo nek fizikalni sistem nahajal. Ampak ne glede na to v katerem stanju se bo ta fizikalni sistem nahajal, sam menim, da je tisto stanje, katero koli pač, v katerem se takrat nahaja determinirano. Determinirano z lastnim stanjem in stanjem okolice s katero je interakciji.

Domišljija uvede multi-universe in ta je skrit v naših metodah razdvajanja. Izražena je samo potreba po trdni stabilnosti. Determiniranost lahko prihaja samo od zunaj, a ne? :roll: Znotraj je svobodna volja, svoboda odločanja tako, da je videti, da uvajaš svojega boga ali kako?
Ne obstaja zunaj/znotraj. Torej tudi "notranja svobodna volja" ne ... Ni ničesar zunaj od koder bi prihajala determiniranost. In pa, ker vidim kam ciljaš, ko govorim o determiniranosti ne govorim o nikomur, ki bi karkoli determiniral. V mojem razmisleku, kot sme že nekajkrat poudaril ni bogov, ljudi ....

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 14:36
Napisal/-a bargo
problemi napisal/-a: Iskreno povedno nisem prepričan, če razumem tvoje izrazoslovje, pa kljub temu. Celota je nedoločena, kakor so nedoločeni tudi posamezni deli celote - lahko bi rekli celota je vedno ne-cela -, torej ne gre za to, da nekdo determinira razdvajanje, temveč je samo razdvajanje že determinirano.
Torej determinirani so procesi z pravili prehajanja stanj? So pravila končna množica?
problemi napisal/-a: Skratka, ne gre za arbitrarnost, saj o ničemur ne sodim, ničesar ne opredeljujem, ničesar ne določam. Kot sem ti že ob debati o informacijah rekel, no tebi ali Romanu, izključi iz razmisleka človeka in njegove subjektivne sodbe.
Postavljaš, kreiraš z razmišljanjem (rišeš!) in pri tem moraš pokriti vse obstoječe in še vse ne-obstoječe, tisto, ki je prišlo in tisto, ki bo prišlo ter tudi tisto oddaljeno prihajajoče.
problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a:Okolica je celota in ta celota zaenkrat kaže jasno indeterminiranost.
Če že takšno izrazoslovje, potem pač moraš ugotoviti, da je za nek sistem, entiteto, "celota" izključno tista okolica s katero je v interakciji
Sistem, kot celota je odprt za nove možnosti oz. nova stanja/entitete, ki se porajajo iz preteklih stanj sistema.
problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a:
"Vidiš, kar želiš videti" tako pač v fundamentih funkcionira narava, ne vem, kako bi bilo pri nas drugače.
Smo in opazujemo, smo entitete, kar je dejstvo. Sedaj, če nas zanemariš :wink:, potem smo lahko samo navidezni in vesolje je neke vrste hologram, mi pa samo projekcija. Vendar koga projeciramo ? Aha, sedaj sem dojel tvoje trajajoče. Recimo hologramska plošča, vesolje je projekcija. Kje in Kaj je izvor "svetlobe"?
problemi napisal/-a: Sploh ne gledaš, ni nobenega, ki bi gledal. Ko se otreseš "gledalca" stvari postanejo veliko bolj jasne, dekontaminirane človekove subjektivnosti.
Ja, opazuješ, sprejemaš, zapažaš in se čudiš zaznanim spremembam, povezalo se bo itak samo, točno tako, kot je že bilo povezano. :wink:
problemi napisal/-a: In pa, še enkaj zelo pomembnega, mi še vedno ne vemo, kako v fundamentih funkcionira narava ...
Drži, zadaj mora biti še nekaj, saj poznamo samo 5% energije, pri čemer itak ne vemo kaj je celota.
problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a: V principu rišeš entitete z valovi na valove. Ko zajameš risanje, dobiš val-delec, delec iz potrebe, val iz dejanskosti. Val-delec pa zaradi nedeljivosti.
OK, mislim da razumem kaj želiš reči, zdaj pa mi še dogovori, zakaj pa val oziroma valovanje ne bi moglo biti determinirano? Verjetnostna porazdelitev? Verjetnostna porazdelitev ne pomeni da stanje fizikalnega sistema ni determinirano. Verjetnostna porazdelitev pomeni zgolj , verjetnost v katerem stanju se bo nek fizikalni sistem nahajal.
Ja, lahko rečeva, da je verjetnostna porazdelitev tudi determinirana. Nenazadnje gre za funkcijo, ki določa to porazdelitev. Vsota po realizaciji oz. po zgodovinah je bistra razlaga, vendar indeks za vsoto je zmeraj večji, raste, kar lahko pomeni, da lahko manj pomembna(verjetna)/realizirana stanja iz zgodovine prevzamejo vpliv. Tukaj se torej sprašujeva ali je nabor stanj končna množica, moč množice je navzgor omejena? Še dobro, da ima neskončnost lastnost števnosti. Ja, Cantor je bil res car. Drugače pa, ne pozabi, da preslikava oz. determinirana funkcija prav tako izhaja iz množice funkcij.
problemi napisal/-a: Ampak ne glede na to v katerem stanju se bo ta fizikalni sistem nahajal, sam menim, da je tisto stanje, katero koli pač, v katerem se takrat nahaja determinirano. Determinirano z lastnim stanjem in stanjem okolice s katero je interakciji.
Ja, vendar kako je s stanjem sistema, ki si ga tako definiral. Je nabor vseh možnih stanj neka končna množica?
problemi napisal/-a:
bargo napisal/-a: Domišljija uvede multi-universe in ta je skrit v naših metodah razdvajanja. Izražena je samo potreba po trdni stabilnosti. Determiniranost lahko prihaja samo od zunaj, a ne? :roll: Znotraj je svobodna volja, svoboda odločanja tako, da je videti, da uvajaš svojega boga ali kako?
Ne obstaja zunaj/znotraj. Torej tudi "notranja svobodna volja" ne ... Ni ničesar zunaj od koder bi prihajala determiniranost. In pa, ker vidim kam ciljaš, ko govorim o determiniranosti ne govorim o nikomur, ki bi karkoli determiniral. V mojem razmisleku, kot sme že nekajkrat poudaril ni bogov, ljudi ....
Dobro, mi smo in imamo voljo, svobodno voljo. Dobro Spot, dobro, pomiri se, nimamo samo mi svobodne volje. Svoboda odločanja, bolje, svoboda izbire je ključna v tvojem razmisleku.
Ali se lahko entiteta nekako samostojno odloča/izbira iz odslikave/prepoznavanja stanj okolice.
Ne nazadnje lahko tudi zamenja okolico, če le ima pogum. Če torej rečeva, da ne moreš biti v dveh stanjih hkrati, ker je to novo stanje, potem izhaja, da se moraš odločiti/izbrati eno od potencialnih stanj. Seveda ne moreš izbrati tistega česar ni, kot je povedal Roman. Kaj vse si izbral, ko izbereš tudi ne veš tako, da ..
Sedaj lahko rečeš, da je ta izbira tudi pogojena z zgodovino preteklih stanj, kar drži, vendar nekaj lahko odloči/izbere drugače. Šele, če je tudi ta drugačnost, torej tudi izbira determinirana potem se strinjam, vendar to je v nasprotju z opažanji, da se vesolje pospešeno širi. Razen, če je tudi to pospešeno širjenje vesolja prav tako iluzija. :wink:
Človek bi rekel, da se vesolju širi pomnilnik za prihajajoče možnosti.

Poglej tale video dobro izraža to, o čemer se pogovarjava: Gotye - Somebody That I Used To Know
Mogoče manjka maček Spot, ameba, itd.! :wink: Vendar kako se "barva" celota? Komunikacija!?

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 16:04
Napisal/-a vojko
Shrink je napisal:
Zelo enostavno: obstoj v smislu obstoja geometrije prostor-časa in le-to definira metrika. In za obstoj ravnega prostor-časa oz. njegove metrike ni potrebna nikakršna energija. Seveda se pojavi vprašanje, kdaj prostor-čas ne obstaja: v prej omenjenem smislu takrat, ko je metrika degenerirana oz. singularna - npr. v središču črne luknje, ko ima Schwarzschildova metrika pravo singularnost. V tem smislu je tudi mogoče razumeti trditev, kako je z velikim pokom nastal prostor-čas: za čas FRW metrika ni definirana, pri je singularna; pri pa je regularna in definira geometrijo prostor-časa.
Dolgo časa sem premleval tale tvoj odgovor in prejšnji ("Tu je treba pripomniti, da vakuumska energija v osnovi pomeni neničelen napetostno-energijski tenzor, medtem ko kozmološka konstanta pač ne. Je pa eno ekvivalentno drugemu.") in tehtal, ali se naj oglasim, ali ne. Še zdaj me je malce strah, da se ne bom blamiral s svojimi vprašanji/razmišljanji. :oops:

S svojim laičnim poznavanjem materije razmišljam približno takole:
Če je Einsteinov napetostno-energijski tenzor 0, dobimo raven Riccijev prostor. Ali tak prostor sploh opisuje kakšno realnost, ali se lahko manifestira v 'fizičnem' vesolju? Ali niso to le zanimive matematične vaje, ki pa niso relevantne za opis (našega) vesolja?

Kolikor vem, v popolnoma praznem vesolju (Tμν =0 ) še vedno lahko obstajajo gravitacijski valovi, ti pa nosijo energijo, torej ima koncept prostorčasa še vedno nek smisel brez ozira na kozmološko konstantno ali materialna polja.

Tudi tale mentalna slika mi ne da miru: recimo, da bo čez eone vsa materija poniknila v črnih luknjah. Ostale bodo samo te in napetostno-energijski tenzor bo povsod 0. Toda črne luknje so prisotne vsaj z gravitacijskim poljem.

Ali sem postavljal zelo butasta vprašanja in - ali sem edini, ki ima težave s konceptom popolnoma 'praznega' prostorčasa?

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 16:14
Napisal/-a problemi
vojko napisal/-a:Ali sem postavljal zelo butasta vprašanja in - ali sem edini, ki ima težave s konceptom popolnoma 'praznega' prostorčasa?
Vojko, ključen je ta shrinkov stavek oziroma del stavka: "obstoj v smislu obstoja geometrije prostor-časa in le-to definira metrika" in vprašanje v nadaljevanju: "kdaj prostor-čas ne obstaja". Odgovor, ki ga poda shrink je resnično jasen, takrat ko je geometrija, poudarjam geometrija, prostor-časa, katero definira metrika, degenerirana oziroma singularna. To ne pomeni, da v tem primeru dobimo (absolutni) nič ali da je prostor-čas prazen. To pomeni, da prostor-časa ni, geometrije le tega ni, je pač degenerirana oziroma povedano drugače, bolj po domače, je nekaj ampak to ni prostor-čas oziroma geometrija prostor-časa.

No vsaj sam tako razumem shrinkove besede, upam da se ne motim.

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 16:17
Napisal/-a bargo
vojko napisal/-a: Ali sem postavljal zelo butasta vprašanja in - ali sem edini, ki ima težave s konceptom popolnoma 'praznega' prostorčasa?
Ave Vojko.
To glede vprašanj, ne vem, so preveč tehnična, hecno je, da jih postavlja čuteče bitje.
Kar se pa praznine prostor-časa tiče, ta ni možna, saj čas predvideva(uvaja) spremembe in če bo na koncu samo ena velika črna lukna z vsemi informacijami, potem ni hudič, da se ne izboljša in se zgodi nekaj drugega, torej nova informacija. Z omejeno količino kreirati več. Smotrna uporaba virov, bi rekli temu ekonomisti. :wink:

Cilj je kreiranje vseh mogočih stanj, da dobimo neko novo stanje, bi mogoče rekel problemi. :oops:

Novo stanje zahteva prostor/pomnilnik, ko ga zmanjka, že sama reorganizacija pomnilnika(strukture informacij) omogoča pridobitev prostora znotraj končnega prostora. Aeons in Penrose.

Šele ko smo napolnili pomnilnik, lahko izračunamo absolutni čas in sicer tako, da pregledamo vse spremembe, ki so se dogodile. Takšen tako izračunan čas je navzgor omejen in ni nujno, da teče v enakomernih intervalih imamo(izračunano) najmanjši interval, recimo plankov čas.

Torej tudi če je zadeva končna, bo tik pred koncem izpadla neka najboljša rešitev problema, vendar v tem primeru, lahko nekdo rešuje svoj problem. :oops:
Če z rešitvijo ni zadovoljen, požene postopek z novim začetnim stanjem.

Recimo, da je ta problem: Kaj pri hudiču je Beseda? :wink:
p.s.
Me zanima, kako bi to razložil PEK. Ob vinu, z rozinami, sirom in luknjami, ... :lol:

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 16:56
Napisal/-a bargo
Ja, naša vloga pri tem kreiranju(reševanju) problema, bi lahko bila, potrditi danost sprejetih pravil ?! :oops: :roll: :D
Kakšna so že pravila? :shock:

https://www.youtube.com/watch?v=vdB-8eLEW8g :cry:

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 18:04
Napisal/-a vojko
bargo napisal/-a:
vojko napisal/-a: Ali sem postavljal zelo butasta vprašanja in - ali sem edini, ki ima težave s konceptom popolnoma 'praznega' prostorčasa?
Ave Vojko.
To glede vprašanj, ne vem, so preveč tehnična, hecno je, da jih postavlja čuteče bitje.
Kar se pa praznine prostor-časa tiče, ta ni možna, saj čas predvideva(uvaja) spremembe in če bo na koncu samo ena velika črna lukna z vsemi informacijami, potem ni hudič, da se ne izboljša in se zgodi nekaj drugega, torej nova informacija. Z omejeno količino kreirati več. Smotrna uporaba virov, bi rekli temu ekonomisti.

Cilj je kreiranje vseh mogočih stanj, da dobimo neko novo stanje, bi mogoče rekel problemi. :oops:

Novo stanje zahteva prostor/pomnilnik, ko ga zmanjka, že sama reorganizacija pomnilnika(strukture informacij) omogoča pridobitev prostora znotraj končnega prostora. Aeons in Penrose.

Šele ko smo napolnili pomnilnik, lahko izračunamo absolutni čas in sicer tako, da pregledamo vse spremembe, ki so se dogodile. Takšen tako izračunan čas je navzgor omejen in ni nujno, da teče v enakomernih intervalih imamo(izračunano) najmanjši interval, recimo plankov čas.

Torej tudi če je zadeva končna, bo tik pred koncem izpadla neka najboljša rešitev problema, vendar v tem primeru, lahko nekdo rešuje svoj problem. :oops:
Če z rešitvijo ni zadovoljen, požene postopek z novim začetnim stanjem.

Recimo, da je ta problem: Kaj pri hudiču je Beseda? :wink:
p.s.
Me zanima, kako bi to razložil PEK. Ob vinu, z rozinami, sirom in luknjami, ... :lol:
Zanimivo, zagonetno... Tvoja Rešitev je seveda rešitev, kot jo vidi informatik. Ima ZF novela (po oceni mnogih sploh najboljša, kar jih je bilo napisanih v tem žanru) Isaaca Asimova The Last Question (prevod sem objavil na enem od forumov Kvarkadabre) s tvojim razmišljanjem kakšno podobnost? :D

Re: Čudeži in znanost

Objavljeno: 21.9.2014 18:21
Napisal/-a shrink
vojko, ravno tu je catch: ničelen napetostni tenzor implicira ničelen Riccijev tenzor, ne pa nujno ničelnega Riemannovega tenzorja (ki govori o ukrivljenosti), zato je kljub odsotnosti materije in energije lahko še vedno prisotna ukrivljenost prostora/prostor-časa (to je tehnično res za 4D in večdimenzionalne prostore).

Vakuumske rešitve pa so še kako relevantne za opis našega vesolja, saj se z njimi opisuje cel kup pojavov (konec koncev je Schwarzschildova rešitev tehnično tudi vakuumska rešitev in to je tudi odgovor na tvoj pomislek o črnih luknjah: ta rešitev opisuje prostor-čas izven sferično-simetričnega masivnega objekta, kjer je napetostno-energijski tenzor enak natanko nič).

Drugače je bilo vprašanje, ki ga je postavil problemi, bolj usmerjeno v to, ali lahko prostor-čas neodvisno obstaja od energije/materije. Odgovor je seveda, da lahko, kar je npr. tudi s tem lepo razloženo:
In 1918, Einstein described Mach's principle as a philosophical pillar of general relativity, along with the physical principle of equivalence and the mathematical pillar of general covariance. This characterization is now widely regarded as wishful thinking. Einstein was undoubtedly inspired by Mach's relational views, and he hoped that his new theory of gravitation would "secure the relativization of inertia" by binding spacetime so tightly to matter that one could not exist without the other. In fact, however, the equations of general relativity are perfectly consistent with spacetimes that contain no matter at all. Flat (Minkowski) spacetime is a trivial example, but empty spacetime can also be curved, as demonstrated by Willem de Sitter in 1916. There are even spacetimes whose distant reaches rotate endlessly around the sky relative to an observer's local inertial frame (as discovered by Kurt Gödel in 1949). The bare existence of such solutions in Einstein's theory shows that it cannot be Machian in the strict sense; matter and spacetime remain logically independent. The term "general relativity" is thus something of a misnomer, as pointed out by Hermann Minkowski and others. The theory does not make spacetime more relative than it was in special relativity. Just the opposite is true: the absolute space and time of Newton are retained. They are merely amalgamated and endowed with a more flexible mathematical skeleton (the metric tensor).