No, pa sva tam. Pojmi so naš konstrukt, kot posledica zavedanja. Sedaj boš verjetno vprašal, zavedanja česa? Zavedanja raznolikosti in v ozadju tega je nehomogenost in še globje homogenost, ki jo žal natlačimo v točko. Skratka, varna povezanost bazira na integrirani komunikaciji, v smislu spoštovati raznolikost in podpirati povezave. Amebam je to lažje, ker so povsem enake.vojko napisal/-a:Ja, definitivno. Kot moraš 'imeti' pojem spanec, da 'pokažeš' na 'spanje', ali pojem 'zbor', da 'pokažeš' na 'zborovanje', ali pojem 'barva', da 'pokažeš' na 'barvanje'.Bargo napisal/-a:Ali res moraš imeti val, da pokažeš na valovanje?
Če ne drugega je poimenovala proces, ta inteligenca.vojko napisal/-a:To ni sporno; a kaj ima pri tem inteligenca?Bargo napisal/-a: Pretiravaš, kolikor se spomnim, veš da življenje zmanjšuje entropijo. Sonce -> rastline -> živali. Človek; urejena energija->računalnik.
Nimam pojma, samo videti je, da Amebe nekako vedo, kateri del prostora so že pregledale, skratka ne ponavljajo se in močno dvomim, da si te prostorske informacije hranijo v notranjosti. Nenazadnje tudi, če danes, ni bilo hrane na točki H, bo mogoče jutri. Torej pustijo neko sled v prostoru, ki pa s časom izgine. Informacije so ključ, interpretacije so posledica.vojko napisal/-a:Razloži mi, prosim, na poljuden način, kako je iz DNK "prišla ideja po zunanjem pomnilniku"?Bargo napisal/-a: DNK je največja knjižnica in iz te knjižnice je očitno prišla ideja po zunanjem pomnilniku, za povečanje učinkovitosti komunikacije.
Sled, ki jo puščajo Amebe, je vendar materialna in sicer takšna, ki ima maso, ker drugače se prehitro izgubi. Poznaš pravljico Janko in Metka!vojko napisal/-a:shock:Bargo napisal/-a: Ne pozabi pa, da tudi z zunanjim pomnilnikom uporabimo sestavne dele.
Sled so pojedli ptički.
Vidiš, povsem enak princip, kot pri Amebah, tudi one puščajo sled. Sled, ki jo puščamo mi, je malce trajnejša, vendar se tudi izgubi, entropija pač. Če želimo ohraniti te ideje, potem treba prepisovati, kar pa zahteva vlaganje dodatne energije.vojko napisal/-a:Ostale vrste dedujejo samo tisto, kar je zapisno v DNK. S propadom individua propadejo tudi vse njegove pridobljene/naučene informacije. S smrtjo Newtona (PRINCIPIA MATHEMATICA PHILOSOPHIAE NATURALIS) in Einsteina (PTR in STR) se to ni zgodilo. To je naša odločilna prednost.Bargo napisal/-a: Vidiš, kako težavno je šele za ostale vrste, samo živijo pa z nami ali bolje mi z njimi. Videti je, da sva spet pri bakterijah, da ne omenjava virusov.
Kako ne? Ena Ameba ima zapisane lastnosti v DNK, ki ji omogočajo sestavljanje in vzdrževanje inteligentnih mrež, vendar samo več njih dejansko lahko sestavi mrežo v neznanem okolju, to počnejo tako da se delijo.vojko napisal/-a:Ne. Je posledica kvantitete in njenega prehoda v kvaliteto.Bargo napisal/-a: Skratka videti je, da se inteligenca začne že v eni sami celici.
Če potegneva paralelo, videti je, da tudi DNK naše vrste deluje po istem principu in sestavlja mrežo, ki ji rečemo možgani. Povezave krepi tako, da jih ovija in s tem povečuje učinkovitost logistike. Tukaj je važen je princip, ki ima enormen potencial.
vojko napisal/-a:Bargo napisal/-a: Malce za šalo, malce pa zares, vidiš kako dobro predvidevajo Amebe, ko zgradijo mrežo, skoraj točno tako, kot jo mi pričakujemo. Ameba bi verjetno rekla, da smo se na IQ testu dobro izkazali, učinkovitost moramo pa še izboljšati.
Se čudiš, zakaj čebele gradijo satje popolnoma v skladu z geometričnimi pravili? Geometrija satovja predstavlja idealno rešitev najmočnejše in tudi najmanjše mogoče oblike, v katere je mogoče shraniti kar največjo količino medu. To je po izračunu peterokotnik s koti 72°. To je rezultat evolucije, ne inteligence čebel.
Res je, kot še nekaj drugih, ki pa so nekaj naredili v tej smeri in dobili preprost odgovor. 5 krat pljuni v krogu in v sredini boš dobil peterokotnik.
Pa kdo pritiska ne te Amebe? Vera Vojko, VERA.vojko napisal/-a:Rezultat evolucijskega pritiska. Glej spredaj!Bargo napisal/-a: Poglej tole:
Slime Moulds to run the railways?
Za naše delo, recimo za načrtovanje računalniških omrežji ali načrtovanje logističnih poti, pravimo da je rezultat inteligence. Amebe to počno v tišini že milijone let. Mi to početje smatramo kot kompleksno, saj kompleksnost delovanja narašča z številom vozlišč, po drugi strani pa je mogoče videti, da je za Amebe to povsem enostavno, ne glede na to, kako veliko mrežo zgradijo, jo tudi ustrezno vzdržujejo.