Bargo je napisal:
Karte! Miselne procese razstavljaš na povedi in sestavljaš neko drevo, pri tem pa ne vidiš več našega gozda.
Bistvo vseh kognitivnih procesov je analiza in sinteza, se pravi po tvoje 'razstavljanje' in 'sestavljanje'. Kako pa si drugače predstavljaš spoznavni proces objektivne relanosti?
O 'drevesih in gozdu' pa sem ti že namignil: dreves mora biti več, da zaradi njihove množice ne vidiš več gozda (celote), se pravi nisi zmožen opraviti sinteze in holističnega pogleda.
Ja, vendar ta evolucija je naš konstrukt, naša domneva.
Spet napak! Evolucija ni nikogaršnja 'domneva', ampak
objektivno dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati.
Zakon!? Torej ali obstaja vsaj nek sistem enačb, za ta zakon? Kje pa ta zakon ne deluje? Ne razumem sedaj, deluje v živi naravi ali ne?
Ne vem, če obstaja 'sistem enačb' za ta zakon, vendar deluje, kot deluje evolucija, pa je ni mogoče ukalupiti v 'sistem enačb'.
Seveda deluje v živi naravi! Primerov je na pretek.
Celo šale obstoje na račun tega zakona, kot tista, koliko las na glavi že predstavlja plešo, ali koliko zrn pšenice je kup, ali koliko dreves, ki rastejo skupaj je že 'gozd'.
Fazni prehod vode pri 0°C in 100°C je klasičen primer, ko infinitezimalno povečanje/zmanjšanje temperature povzroči nenadni fazni prehod led/voda/para. Fazni prehod je
kvalitativna sprememba. Obnašanje plinov in tekočin dobro razumemo in znamo opisati ter predvideti do določene točke. Zakoni gibanja fluidov (plinov in tekočin) imajo ostro mejo med gladkim laminarnim tokom, ki je dobro definiran in predvidljiv in turbulentnim, ki ga lahko predvidimo samo aproksimativno. Gibanje vode okoli skale v potoku zelo dobro opisujejo klasične enačbe za fluide, vendar samo do določene hitrosti vode. Ko se povečuje hitrost vode in prično nastajati vrtinci in se laminarni tok trga, enačbe še vedno dobro opisujejo dogajanje. Toda ko hitrost naraste preko neke točke, postane nemogoče napovedati, kje bodo nastali vrtinci, kakšna bo njihova oblika in pravzaprav sploh ni mogoče napovedati nič več o gibanju vode. To postane kaotično. Z
drobno kvantitativno spremembo hitrosti smo dosegli novo –
drastično drugačno kvaliteto - rob kaosa (
'the edge of chaos').
Mnogo poskusov je bilo izvedenih recimo z zrni peska. Na ravni površini so dodajali na kup zrno za zrnom peska. Nastajal je kup, stožec in v nekem trenutku je dodano zrno peska lahko obležalo na vrhu ali pa sprožilo plaz (Bak-Tang-Wiesenfeld
sandpile model). (Če te zanimajo te stvari podrobneje, beri teorijo danskega fizika Per Baka o
'self-organized criticality' in 'the edge of chaos.')
Prehod od enoceličarjev na mnogoceličarje je že tak primer. Mnogoceličarji so
nova kvaliteta v evoluciji, ki je prej ni bilo; je pa posledica kvantitete (ogromnega števila celic, združenih v delujoč organizem). Tudi večina organov v telesu višje razvitih organizmov je posledica tega zakona. Z eno fotosenzitivno celico ne moreš 'videti', če pa jih je na milijarde (kot npr. v našem očesu), se pojavi nova kvaliteta – vid, in to barvni! Primer s številom nevronov sva že obdelala.
Celo živali ga znajo uporabljati. Lisica ima v svojem ROM-u približno takle algoritem: majhne štirinožne dlakave in majhne pernate živali so užitne, zato jih lovi. Toda, ko zagleda npr. medveda (ki je sicer štirinožec in dlakav), sklepa, da je kvantiteta prešla v novo kvaliteto in raje zbeži (enako ravna, če naleti na orla).
Delovanje zakona ni omejeno samo na naravo, deluje tudi v človeški družbi. Če se nekemu diktatorskemu režimu upira deset ljudi je to drugačna kvaliteta upora, kot če se jih upre milijon. Tekočega proizvodnega traku ne moreš sestaviti iz treh delavcev, če jih imaš sto, pa že gre, itd., ipd. Vsaka gospodinja ve, da ščepec soli poboljša jed, pest soli pa jo naredi neužitno.
Stratume je kaj?!
Mislil sem na nivoje, stratume, gibanja materije glede na njihov kompleksnost. Spodnji stratum je fizika, sledi kemija, živa narava, psihično gibanje in družbeno gibanje. Velja, da višjega ni možno brez ostanka reducirati (in razumeti!) na nižjega.
Nadalje, miselna kompozicija "začne se z neživo naravo, pa fizika, kemija, nato življenje, nato psiha/inteligenca, pa družba" je pač naše videnje, naša delitev poti, izkustvena pot, ki pa je odvisna od naših dejansko prehojenih poti in potem po tej maniri sledi interpolacija, do civilizacije tipa I, in na koncu do boga, ki se tako kreira, a ne? Torej ne samo, da se začne v točki, tudi konča se v točki! Levjesrčni celo dopušča možnost cikla!!
Ne razumem, zakaj te tako vznemirja antropocentrični pogled na stvari. Drugačen ni možen,
bargo! Ne moremo gledati na stvari z očmi hrčka, delfina ali pa 'objektivnega' božanstva, lebdečega izven Časa in Prostora.
Dokler ne poveš nekaj konkretno o tem čudežnem zakonu, kvantitete->kvaliteto, tako dolgo je pač to vera. Kakovost potrebuje referenco, saj kakovost je med nečim in ne nekaj. No mogoče meniš, da je kakovost v nečem, ali ne?
Beri spredaj!
Ne verjamem v nič.
Simptomatična izjava tedna...
Vprašanje bi moralo biti, kaj se kadi, ko poka nič!? Odgovor: materija.
Kaj je z molekulo fulerena?
Interferira!
In?
Ne, takšno predstavljanje je ne smiselno, ker si lahko le s težavo predstavljaš, kaj menim JAZ, KAKO bi si le lahko predstavljal svet pajka, pri čemer ga itak ne moreš razumeti, ne glede na to, KAKO inteligenta kreatura si.
To je tudi moja poanta.
Ne moreš vedeti, lahko samo domnevaš, nenazadnje zakaj meniš, da ker ne vesta nič o Galaksijah in točki, smo mi nekaj več?
Zagotovo vem, da ameba in pajek nimata pojma o galaksijah...
Mreže znata izdelati in za opis in primerjavo mrež med seboj mi potrebujemo matematiko, da lahko objektivno ocenjujemo, kot da bi to, ocenjevanje, karkoli pomenilo za ta dva bitja.
Matematika opisuje obstoječe in izmišljene svetove; zato pa je jezik fizike.
Kdo pa pravi, da ribe in žuželke niso inteligentne,
...jaz...
razen seveda, če inteligenco postaviš, kot pojavno obliko pri HSS.
Seveda samo pri H.s.s., sicer takoj zaideš v nerešljive antinomije.
C'e
st la vie, bargo...[/quote]
Saj, samo ali res mora biti tako?
Očitno...
Vojko: Kako si lahko predstavljaš 'informacijsko' sled v DNK amebe, ki se odraža v gradnji teh mrež?
Bargo : S težavo.
Vojko: Najboljši odgovor, kar si jih lahko izbral...
Najboljši za koga?
Zate, seveda!