Roman napisal/-a:Rock napisal/-a:Razpravljaš o esenci (kaj je bistvo avtomobila; tega 'znanost' ne ugotavlja več, ker bistva ni moč meriti; vprašanje esence je zato 'filozofsko' vprašanje; in vidim, da si tudi sam v nadaljevanju kmalu izrecno prešel na 'bistvo').
No, v resnici sva pri semantiki.
Naj ti potem pomaga.
Vsak, ki uvaja v mišljenje nek nov pojem, je dolžen povedati, kaj pod tem pojmom misli, torej njegovo bistvo.
Jaz naj bi uvedel nov pojem?
Bistvo je skupek lastnosti, brez katerih stvar ne bi bila to, kar je.
Recimo, da bi to pogojno sprejel.
Gre za lastnosti, ki jih znanost lahko tudi meri.
Samo v pomenu, da jih 'izmeri posredno'.
Recimo, da postavim 2 primera (dve celoti) ...
--------------------
No poglejva. Človek brez mezinca je še vedno človek, torej mezinec ni njegov bistveni del.
To bi pogojno sprejel. Celota je pomembnejša od dela. Morda je modro, da si pac. pusti odrezati prst, da bi si ohranil življenje.
Država, ki izgubi nekaj prebivalcev, je še vedno država, torej število prebivalcev ni bistveno za pojem države.
To je uporabil Hitler: politični nasprotniki, duševno priadeti, Judje - iztrebitev. Spominjam se, da si pred časom hvalil Übermensch-a.
... brez konstitutivnega dela ni bitja ...
-----------------
Koliko ljudi je konstituitveni del države? Bistvo države najbrž ne določa števila prebivalcev.
Mjp (medn. j pravo) števila ne določa natančno (kot še marsikaj drugega ne). Vendar 'prebivalci' spadajo med konstit. elemente države. Obstaja 200 držav, in število prebivalcev je zelo različno. Slovenija nima najmanjšega števila. - Ali je neka entiteta 'država', odloča kombinacija elementov. - 'Mednarodno priznanje države' (s strani drugih držav) je zgolj politični akt in pravno neposredno ni pomemben.
brez nekega dela pa včasih še vedno govorimo o 'eksistenci'
--------------
Obstoj je pred bistvom.
V kakšnem smislu?
Kako boš sedaj odgovoril na vprašanje razmerja med delom in celoto?
----------------------
Preprosto: Nekateri deli so za celoto bistveni, drugi ne.
Mislim, da to ni dober odgovor. - Kontekstualno lahko ločimo bitje, obstoj, bistvo, eno(to), celoto, mnoštvo (množico), del. Vse to so pomembni in težki pojmi/instituti ontologije. - Pri razmerju 'celota - del' nas zanima medsebojno vrednostno razmerje (ne ontološka narava - to rešuje definicija, opredelba).
Jaz oklevam med konceptualizmom in realizmom, vsekakor pa nisem nominalist.
-------------------
Če si konceptualist, meniš, da splošni pojmi niso samo besede, temveč obstajajo tudi v razumu (SSKJ). Če si realist, meniš, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti (SSKJ). Mi lahko poveš kaj več o tem, kako to misliš?
Recimo: država, pravna oseba, gozd, kup peska, ljubezen, sovraštvo, usmiljenje: so to le besede?; so tudi splošni pojmi, ki pa obstajajo le v razumu (in jih človek ustvari z abstrahiranjem in sintezo)?; ali so tudi bit (realno obstajajo)?