Bargo: Ah, bere se samo. Poslušaj tovariš iz hiše kart, kako poka led, kako kadi se megla, ko dviga se prah davnin. Jasno je, kako jasno je, da je v trto ujet, v list zavit, dober smeh. Raste že sto in let. Žametna črnina, dviga kri, ko duša dušo up bodi.
Naj ti kdo prebere, za božjo voljo, saj ti si slep, hrom, vendar mogoče si poet. Saj veš, samo žlahtna gniloba je koristna.
Vojko: Zdaj razumeš reklo: 'vezanje otrobov', kaj? Vidiš, da ne gre; otrobi niso primerni za vezanje...
Bargo: Kako da ne. Obračamo, da bi se obrnilo, paramo, da bi naštrikali nekaj novega iz starega, materija je ista, samo pojma ni. Saj Mirko je paral, samo kaj ko pa je vse zapletel in potem še izgubil vse nitke. Joj, joj, kaj bo z našim shrinkom.
Bargo: No, sedaj je na tabli prošnja za poštarja, mogoče jo usliši, naj dostavi nevtrine.
Črvina
Biser iz globine, davnine, da se ne izgubiš v mreži, še zmeraj ne vemo, kdo je prepisovalec, Merlin.
Robot Chicken - Star Trek: The Next Generation's Night Crew
Si videl kvanto peno, Vojko?!
Vojko: Pa Jacka 'šutiraj' skozi vrata! Vsaj začasno...
Bargo: O čem pa ti govoriš? Flašo so odnesli smetarji in sedaj je nova na mizi. Na zdravje.
Vojko: 
Bargo: Evo malega sem dal na hladno.
Naj ti nasmeh nariše ustnice!
Kako je sedaj z razumevanjem pojma informacija? Napiši malo, da vidim, če se je splačalo trudit.
