Bargo je napisal:
Predvidevam, da nisi prebral prilepljenega besedila iz Wiki, glede statistike in verjetnostnega računa. Torej še enkrat povzetek. Vprašanja, ki jih obravnava matematična statistika, izvirajo iz izkušnje, pripomočki, ki jih uporablja, pa so predvsem iz verjetnostnega računa. Torej verjetnostni račun -> statistika!
Sem, sem,
bargo, prebral sem! Zdaj mi pa razloži, kaj ima statistika pri metafori z opicami (ali računalniki, vseeno)? Sploh ni pomembno, kolikokrat je bila udarjena črka A, ali J, ali X, gre za izračun verjetnosti njihovega pojavljanja v smiselnem vrstnem redu (kot jih je pisal Prešeren).
Tudi opic ne potrebuješ, kot sem ti povedal. "Udarja" računalnik, veter, pesek, skratka sploh ni pomembno kdo ali kaj udarja. Pomembno je, da to kar počne je naključno, a ne?
Seveda ne potrebuješ opic; to z opicami sploh ni bila moja metafora.
Kako boš pa vedel, da je bilo početje naključno, ki je pripeljalo do rezultata, cilja, ki si ga sam postavil? Vidiš tukaj nastopi matematična statistika!
Zato, ker predpostavljaš,
da opice ne poznajo črk, kaj šele Krst pri Savici! Njihovo tipkanje je prav tako naključno kot ostala prava naključja. Definicijo naključja pa poznaš: to je proces ali postavitev stvari, ki ni predvidljiv/a z nobenim algoritmom. Še drugače: algoritem za naključno serijo je enake dolžine kot serija. Torej, če iztrgaš vse strani Marxovega Kapitala in jih v vetru vržeš z vrha Stolnice, se bodo strani zložile popolnoma naključno. Ni algoritma, ki bi lahko predvidel njihovo dejansko zaporedje.
No, če tako potem je enačba enostavna, a ne? Recimo, da ima besedilo n-znakov in na vsakem mestu je lahko 25 črk, presledek, cifra, recimo 36 znakov na pozicijo, torej 36^n možnosti.
Kriteriji za dosego cilja so lahko različni, vendar predpostavimo, da mora biti natanko preslikano izvorno besedilo, torej je samo 1 nabor pravi. Recimo, da je začetno stanje, da imamo celotni niz n simbolov in vsak simbol prikazuje 0. Šteješ nastavitve posameznega elementa niza na želeni simbol. Torej lahko končaš v n-nastavitvah ali manj (če je k simbolov v ciljnem besedilo že 0, potem je potrebnih n-k nastavitev), zgodi se pa lahko, da ne končaš nikoli, a ne?
Vprašanje je torej, koliko je lahko najmanjše število nastavitev, recimo N, da lahko začnemo govoriti o naključju? Koliko takšnih preizkusov je potrebno narediti, da lahko potrdimo ali ovržemo naključje?
Takole za okus in za postavitev stvari v pravo perspektivo sem našel primer tipkanja Hamleta, ki vsebuje 130.000 črk. V skladu s teorijo je možnost,
da opica v prvem poskusu natipka pravilen tekst ena proti 3,4 × 10*183.946 , če pa vključiva še punktuacijo, je ta verjetnost ena proti 4,4 × 10*360.783…
Za primerjavo: v vidnem vesolju je cca 10*80 delcev…
Torej, bojim se, da tudi tebi ne bi uspelo nenaključno napisati "Krst pri Savici", če se ga prej ne naučiš na pamet. Zakaj bi se na primer, Delfin, učil "Krst pri Savici" na pamet?
To vprašanje ne odseva ravno tvojega globokega razumevanja konteksta debate. Ne gre za to, ZAKAJ bi se delfin učil karkoli na pamet (čeprav je že pomisel na to bizarna), gre za to,
da pokažem, kako daleč smo v komunikaciji nad živalmi...
V primeru, da se besedilo naučiš na pamet in pristopiš k testu, bi lahko bil kakšen Slon hitrejši, a ne? Potem se seveda postavi vprašanje, kaj sploh testiraš?
Skratka gre za neprimerno poveličevanje človeka, kot sem ti želel na kratko povedati, z delfini, orkami in ne nazadnje s sokolom.
Ne, narobe! Gre za povsem upravičeno in znanstveno utemeljeno ugotavljanje kvalitativnih razlik med našo vrsto in ostalimi živalskimi vrstami. Ni antropocentrično, če rečeš,
da nobena žival ni sposobna abstraktnega razmišljanja in uporabe simboličnega jezika. To je preprosto dejstvo.
No, veliko HSS se ne da razložiti Newtonove mehanike, kaj šele Einsteinove STR, da o oni drugi mehaniki sploh ne govorim. Veliko si jih pač zapomni razlago in daje vtis razumevanja takrat, ko je to potrebno! Praviš, da delfinu ne moreš razložiti, s tem se strinjam, vendar to ne pomeni, da ni sposoben razumeti.
To še kako drži (nekateri dokazi za to so tudi na teh forumih!

), a to ne omaje moje teze,
da smo mi razred zase, ko je govor o inteligenci. Kako pa si predstavljaš,
da nekaj "delfinu ne moreš razložiti", on pa lahko to kljub temu razume?
Drži, vendar postavi se vprašanje Zakaj to počnemo?
Ja, dojemam vendar težje dojamem. Me veseli, da ti spet narišem smeh na ustnice.
Mene tudi,
bargo.
