vojko napisal/-a:Ja, ampak včasih se za kako tako "notorično dejstvo" izkaže, da sploh ni notorično in naposled, da sploh ni dejstvo. Glede na to, da se filozofija znanosti precej ukvarja z razvrščanjem različnih ved med znanost/neznanost, bi si mislil, da je kak filozof sigurno nekje eksplicitno napisal, da teologija ni znanost (če bi temu bilo tako).
Najprej nekaj semantike, da veva o čem govoriva. Razčistiti morava, kaj misliva s pojmom 'teologija' in kaj s pojmom 'znanost'. Preliminarno lahko ugotoviva, da je teologija – pod predpostavko, da je sploh znanost – zelo različna od drugih 'normalnih' znanosti (npr. fizike, lingvistike, zgodovine, biologije, ipd.)
Drži.
Znanosti se na splošno ukvarjajo z objektivno realnostjo, merljivimi in observabilnimi entitetami. Teologija se ukvarja z 'razodetji', ne pa s senzoričnimi informacijami. Drugič, obe predlagata teste (v Popperjevem pomenu) za preveritev svoje pravilnosti in plavzibilnosti. Medtem ko znanost uporablja za to laboratorije, teologija sloni na 'svetih spisih' kot kronskemu dokazu.
Mislim, da to deloma drži, deloma pa ne. 'Sveti spisi' niso edini kronski dokaz. Ne poznam vede. Morda imajo teologi v študij vključen tudi tečaj klasične logike, ali pa zgodovine krščanstva in kaj podobnega. (Ne vem.)
Tretji zelo močan dokaz, da teologija ni znanost je logične narave. Spomnil se boš, da je koren besede 'znanost' latinski izraz 'scientia', kar pomeni 'znanje'. Teologi sami trdijo, da je bog nespoznaven kot objekt spo-znanja. Ideja o bogu temelji na veri, da le-ta obstoji kot entiteta in da so 'sveti spisi' božje razodetje. Gre za neke vrste
catch 22: ker je teologija 'znanost' o bogu, ta pa je po definiciji nespoznaven, ta 'znanost' nima svojega predmeta proučevanja!
Zveniš kot kak teolog; morda je isti pomislek predstavljen tudi študentom teologije na predavanjih.
Zdaj pa nekaj eminentnih filozofov, ki so »eksplicitno napisali, da teologija ni znanost«:
Protagoras, Thomas Paine , Ludwig Feuerbach, Karl Marx, A.J. Ayer, Walter Kaufmann, Charles Bradlaugh, Robert G. Ingersoll in še mnogi drugi. Za hors d'oeuvre ti navajam tale zajedljiv citat Tomasa Paina o teologiji (s katerim se v celoti strinjam!):
»The study of theology, as it stands in Christian churches, is the study of nothing; it is founded on nothing; it rests on no principles; it proceeds by no authorities; it has no data; it can demonstrate nothing; and it admits of no conclusion. Not anything can be studied as a science, without our being in possession of the principles upon which it is founded; and as this is the case with Christian theology, it is therefore the study of nothing.« (Thomas Paine, The Age of Reason, from "The Life and Major Writings of Thomas Paine", ed. Philip S. Foner, New York, The Citadel Press, 1945, str. 601).
V tem citatu nisem zasledil navedbe, da naj bi teologija ne bila znanost. Možno je, da bi jo Paine na podlagi zgornje argumentacije označil za "junk science".
Ne glede na to je treba neko negativno kritiko vede (v tem primeru teologije) ločiti od objektivne obravnave. Na primer, v prej navedenem citatu z Wikipedije o alkimiji ni bilo slabe besede (in ni šlo za kritiko), kljub temu pa je bilo lepo napisano, da ne gre za znanost ampak protoznanost.
Ja, to so metode. Kakšen pa je kriterij za odločitev, katera stvar je "zgodovinsko dokazana" in katera ne, pa je druga stvar. Npr. koliko fotografij in dokumentov ipd. je potrebnih, preden rečemo, da je Adolf Hitler "zgodovinsko dokazan".
Zadostovala bi
ena nesporna fotografija in/ali
en nesporni dokument. Tudi v primeru Jezusa.
S tem si problem samo prevedel na naslednje vprašanje: kdaj za neko fotografijo ali dokument pravimo, da je
nesporen? Ali obstaja enoten kriterij za to? (In tako naprej. Ta problem se potem prevede na naslednjega itd. Mislim, da gre za neskončno zgodbo.)
Obstoj Jezusa ni vzdržal preskušnje zgodovinske kritike, zato 'za zgodovinsko vedo preprosto ta podmena ne obstaja.'
Večina zgodovinarjev pa drugačnega mnenja.
Shrink ti je dokazal, da to ne drži.
Kje? Ne vem, koliko si spremljal debato med nama s
shrinkom. Res je, da je on zagovarjal takšno stališče. Vendar ga nikjer ni dokazal. Še več, danih je bilo kar nekaj močnih argumentov, ki utemeljujejo ravno nasprotno od tega stališča. Npr., še zmeraj ni bil ovržen začetni argument o "vast majority of scholars".
Podan je bil sicer pomislek s tvoje strani o morebitni ideološki pristranskosti strokovnjakov, ampak, kot je bilo rečeno, za sam argument je ta pomislek čisto irelevanten. Obstaja namreč bistvena razlika med "vast majority of scholars" in "vast majority of atheistic scholars" - upam, da sam vidiš razliko. Wikipedija (in tudi jaz) sem se vedno izrekal le o prvi skupini, ki zajema tudi verne strokovnjake, in "vast majority" se nanaša le na njih.
Lahko bi sicer poskušali izolirati le strokovnjake, ki so ideološko nepristranski (torej, brez ateističnih ali verskih aktivistov ipd.), a s tem bi spremenili predmet obravnave.
Skratka, precej je bilo povedanega, a prav nič nisem zasledil v prid
shrinkove teze.
Enotna sva si v tem, da zgodovinski dokazi v prid obstoju Jezusa niso močni.
Po moje jih sploh ni. Vsaj tistih ne, ki bi prestali rigorozne znanstvene teste.
Rigoroznost je sicer relativen pojem, ampak načeloma se strinjam.