vojko napisal/-a:Za definicijo filozofije se bi kar strinjal z Deleuzem.
Sicer vem kaj želiš reči, amapok te Deleuzove besede so daleč od definicije filozofije. Priporočam ti v branje njegovo in Guattarijevo knjigo: "G. Deleuze, F. Guattari,
Kaj je filozofija? Gre za celo knjigo dveh vrhunskih filozofov, pa še ne dobimo neko celostno, dokončno definicijo filozofije.
"Realno" v tem kontekstu pa sem mislil bolj na materialno, v smislu kot ekonomisti govorijo o »realnem sektorju« proizvodnje in »duhovni produkciji«. Ali pa morda še bolj v duhu Marxove 11. teze o Feuerbachu.
Sem mislil, da z "realno" ciljaš na stvari katere opišeš zgoraj, vendar sem raje vprašal.
To imaš povsem prav. Filozofija, vendar bom tu malce bolj natančen, ker zgoraj opišeš nekaj, kar recimo rešuje tudi politična ekonomija (konec koncev Marx), politika pa je tudi filozofska disciplina (praktična filozofija), no kakor koli ... strinjam se stabo, da filozofija ne rešuje problemov, v kjmontekstu kot to slikovito nekje opiše Žižek, da v primeru, da bi proti Zemlji letel nek objekt, ki bi lahko povzročil pravo katastrofo, da bi bilo napačno o rešitvi tega spraševati filozofe in da bi bilo smiselno se glede tega vprašanja obrniti recimo na fizike. N aistemn mestu Žižek tudi pove meni zelo dobro "definicijo" filozofije in sicer, da le ta ne ponuja odgovorov, temveč zastavlja prava (pravilna) vprašanja. Torej, da "glavna" naloga filozofije tiči v pravilnem zastvaljanju vprašanj oziroma postavljanju vprašanj na prave probleme. Naj podam primer, ki sem se ga v tem trenutku spomnil, tako da ni nujno, da bo dober, in je ravno iz politike, torej, po meni ni vprašanje ali je ali ni JJ koruptiven ali pa ali so politiki koruptivne barabe, temveč ali ekonomski (neo)liberlani sistem generira korupcijo?
»Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.«(Wiki)
Ali misliš, da je naša oziroma človekova pozicija lahko povsem
materialistična (seveda v ontološkem smislu) in se lahko v celotu izognemo
idealizmu?
Verjamem, da je zanimivo in to mislim povsem resno, vendar tvoje razmišljanje je povsem filozofsko, če se tako izrazim in ne kompliciram. Kar se sprašuješ: "Ali je v razmerju obsega kroga do njegovega polmera, ki ga izraža pi kaj več kot le naključno brezdimenzionalno število 3,14", je čista metafizika. Zopet, meni povsem OK, vendar čemu potem tisti tvoj "populistični hvalospev" grobemu materializmu?
Zakaj bi bila takšna spraševanja »čista metafizika«?
Ja sprašuješ se po nekaj več: "Ali je v razmerju obsega kroga do njegovega polmera, ki ga izraža pi kaj več kot le naključno brezdimenzionalno število 3,14". (Vsak) materialist realist ti bo rekel, nič več, gre pač za razmerje med obsegom kroga in njegovim premerom. Nič več in nič manj. Da ne bo pomote,
vojko, meni so tvoja vprašanja povsem legitimna in sam smatram, da je prav da se ljudje sprašujemo tudi po
čez, po
meta fizilkalni realnosti. Seveda razmislek mora biti smiselen in v okviru dognanj znanosti, drugače pa seveda ...
Noben "populistični hvalospev" grobemu materializmu ni bil mišljen. Hotel sem karikirati nekatere precej ekstremne idealistične poglede, da je vse, kar je povezano s primarnimi, biološkimi potrebami ljudi, pa tudi produkcijo materialnih dobrin »grobi materializem«; dobra je po njihovem mnenju le filozofija, odmaknjena od »realnega sveta«, ki v svojih slonokoščenih stolpih kontemplira o duhovnih stvareh ali ezoteriki.
Iskreno povedano ne vem o katerih predstavnikih idealizma tu govoriš, jih lahko nekaj našteješ?
Če tu ciljaš na idealiste, kot je recimo, sicer, in to iskreno povedano, z moje strani zelo spoštovana, najina sogovornica
agata, potem smatram, da je tam pojem idealizem ustrezen.
Samo je tudi celovita ? 
