Medzvezdna potovanja

[so7il]

Tudi je izven vsakega dvoma, da mislimo na Angle in Sase iz 5. stoletja, ko govorimo o anglosaškem pravu, pa o anglosaški kulturi, pa o anglosaškem (jezikovnem in kulturnem) imperializmu...

Ma ti si idiot.

Ko bi bil samo on, bi se še dalo dihati... Verjetno se ti niti sanja ne, koliko je še takšnih.


(ne razumem kako mi vici lahko po glavi hodijo ob tako zaskrbljujoče velikem številu idiotov... tale vic npr):
Janez med vožnjo posluša radio, ko oddajo prekine napovedovalec: "Policija sporoča da je na avtocesti v smeri Lj-Ce opažen voznik, ki vozi v nasprotno smer."
Janez (ogorčeno): "Pa ne samo eden."

Wikipedija /link tvoj, naslov poglavja: "Contemporary meanings"/:
"Outside Anglophone countries, both in Europe and in the rest of the world, the term Anglo-Saxon and its direct translations are used to refer to the Anglophone peoples and societies of Britain, the United States, and other countries such as Australia, Canada and New Zealand – areas which are sometimes referred to as the Anglosphere. The term Anglo-Saxon can be used in a variety of contexts, often to identify the English-speaking world's distinctive language, culture, technology, wealth, markets, economy, and legal systems. Variations include the German "Angelsachsen", French "Anglo-Saxon", Spanish "anglosajón", Portuguese "Anglo-saxão", Polish "Anglo-saksoński", Italian "anglosassone", Catalan "anglosaxó", Japanese "Angurosakuson" and Ukrainian "aнглосакси" (anhlosaksy). As with the English-language use of the term, what constitutes the "Anglo-Saxon" varies from speaker to speaker."

[vojko]

Problemi je napisal:

Vidim, da ti tudi nekateri pravni pojmi delajo težave pri razumevanju konteksta debate.

To boš mi moral oprostiti, saj sem prava nevešča oseba...

Seveda je govora o odioznih dolgovih. Pa si sploh prebral zakaj gre za nelegalne dolgove?

"Mednarodno ekonomsko pravo pozna doktrino »odioznih dolgov« (v angleščini odious debts). Ta pojem se nanaša na javni dolg, omenja pa se zlasti v zvezi z radikalnimi spremembami političnih režimov z demokratizacijo, revolucijo ali nasilnimi prevrati. Natančen doseg doktrine je seveda predmet nestrinjanja med upniki in dolžniki. Poleg tega je treba priznati, da doktrina za zdaj obstaja bolj v člankih pravnih teoretikov kakor pa kot splošno priznan del mednarodnega običajnega prava. Vendar naj bi v nekaterih primerih novi režim smel zavrniti odgovornost za dolgove, ki jih je prevzel stari režim – zlasti če so bila posojila porabljena za osebno okoriščanje vladajoče klike, zatiranje ljudstva, napadalno vojno ali za druge nesprejemljive namene, ki ne koristijo prebivalcem države. Podan mora biti tudi element moralnega očitka upniku, ki je vedel ali bi moral vedeti, kako bo porabljen plasirani denar.

Ali bi se bilo mogoče s sklicevanjem na navedeno zavzeti za prisilni neodplačni odpis dela današnjih terjatev finančnega sektorja, ki dobesedno dušijo države, gospodarstvo in prebivalstvo, in sicer zato, ker obseg teh terjatev bistveno presega zmožnost ekonomije za plačilo, to pa so upniki ob sklenitvi pravnih poslov vedeli ali bi morali vedeti? To bi bila res radikalna razširitev doktrine odioznih dolgov. Takšna razširitev ni verjetna. A zamisli o delnem odpisu ali odpustitvi dolgov kljub temu ne bodo pozabljene in bodo morda v tej finančni krizi uresničene na kakih drugih temeljih. Vendar se bo to zgodilo le, če bodo interesi 99 odstotkov prevladali nad interesi enega odstotka." (http://www.mladina.si/119009/jekleni-ob ... -kapitala/)

"Odious debts" sem ti omenil zaradi tega, ker tudi mednarodno ekonomsko pravo pozna odpise dolgov, in v marsikateri državi tretjega sveta bi bilo moč uporabiti to načelo.

Zopet irelevantna logoreja. Dokazuješ stvari, ki niso sporne in zato ne potrebujejo dokazov. Pri Grčiji (ki je premet debate) ne moremo uporabiti te doktrine za odpis 'odioznih dolgov'. Težko bi jim namreč dokazali, da "so bila posojila porabljena za osebno okoriščanje vladajoče klike, zatiranje ljudstva, napadalno vojno ali za druge nesprejemljive namene". To velja za nedemokratične avtokratske režime nekaterih afriških držav. Grki pa so na demokratičnih volitvah izvolili svojo vlado – ki je sicer kradla, kot vsaka vlada – toda zato ne moremo ogromnega grškega dolga subsumirati pod pojem 'odioznih dolgov'.

"To bi bila res radikalna razširitev doktrine odioznih dolgov. Takšna razširitev ni verjetna," kot pravi avtor tvojega članka.

Zakaj pa bi bilo vprašljivo navajati diplomsko nalogo kot relevanten vir? Mar je univerza, ki je sprejela diplomsko delo neka brezzvezna organizacija, ki kar tako podeljuje nazive?

Dobro, toda samo nekaj vrstic naprej, ko sem ti iz iste naloge citiral misel, ki se ne vklaplja v tvoje konstrukte, si to sam briskiral:

To je čista demagogija, saj je povsem jasno, da ne gre za odpis dolga tako ker nam je nekdo všeč, ampak mora države poskrbeti za celovite strukturne reforme. Torej odpis dolgov je pogojen z veliko spremembami v posameznimi državi, predvsem v kontekstu finančne discipline.

Poleg tega je očitno, da ne razumeš sintagme 'moralni hazard'. Ni važno, kaj boš počel zato, da ti odpišejo dolgove (ko si stisnjen v kot, obljubiš marsikaj), moralni hazard je v sporočilu takšne doktrine: vsi, ki redno servisirate svoje dolgove, ste tepčki, poglejte nas – na veliko smo zapravljali in se zadolževali, zdaj pa so nam naše 'pufe' enostavno odpisali!

Zagotovo pa tam nikjer ne piše, da bi odpis dolgov pomenil zlom ekonomije. Poleg tega, kaj je Marx govoril o denarju, bankah itn?
Nič se ne bi zgodilo oziroma ni nujno, da bi se moral zgoditi kaos.

Ja, ni nujno, kot ni nujno, da se bo ubil vsak, ki vozi po levi strani. To, da se "nič ne bi zgodilo oziroma ni nujno, da bi se moral zgoditi kaos", pa je tvoje osebno mnenje, ki nima posebne teže, ker ne sloni na nobenih dokazih.

Razložil sem ti, zakaj ti odpisi ne pomenijo zlom pravo-ekonomskega sistema: ker je do sedaj šlo za marginalne majhne državice. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi bankrotirala Rusija, Indija, Brazilija ali Kitajska?

[vojko]

Tudi je izven vsakega dvoma, da mislimo na Angle in Sase iz 5. stoletja, ko govorimo o anglosaškem pravu, pa o anglosaški kulturi, pa o anglosaškem (jezikovnem in kulturnem) imperializmu...

Ma ti si idiot.

Ko bi bil samo on, bi se še dalo dihati... Verjetno se ti niti sanja ne, koliko je še takšnih.


(ne razumem kako mi vici lahko po glavi hodijo ob tako zaskrbljujoče velikem številu idiotov... tale vic npr):
Janez med vožnjo posluša radio, ko oddajo prekine napovedovalec: "Policija sporoča da je na avtocesti v smeri Lj-Ce opažen voznik, ki vozi v nasprotno smer."
Janez (ogorčeno): "Pa ne samo eden."

Wikipedija /link tvoj, naslov poglavja: "Contemporary meanings"/:
"Outside Anglophone countries, both in Europe and in the rest of the world, the term Anglo-Saxon and its direct translations are used to refer to the Anglophone peoples and societies of Britain, the United States, and other countries such as Australia, Canada and New Zealand – areas which are sometimes referred to as the Anglosphere. The term Anglo-Saxon can be used in a variety of contexts, often to identify the English-speaking world's distinctive language, culture, technology, wealth, markets, economy, and legal systems. Variations include the German "Angelsachsen", French "Anglo-Saxon", Spanish "anglosajón", Portuguese "Anglo-saxão", Polish "Anglo-saksoński", Italian "anglosassone", Catalan "anglosaxó", Japanese "Angurosakuson" and Ukrainian "aнглосакси" (anhlosaksy). As with the English-language use of the term, what constitutes the "Anglo-Saxon" varies from speaker to speaker."

[problemi]

Ne, to ni vikanje, problemi, to je prva oseba množine. Napisal se, da 'smo videli', saj menda ne misliš, da samo jaz berem tvoje umotvore?

Za druge lahko zgolj ugibava. Oglašaš se zgolj ti.

Potrjuješ z vsakim postom kar sem sumil od začetka: niso ti jasne osnove mednarodnih financ, zato navajaš irelevantne podatke.

Bejž? Mi lahko citiraš kje sva primerjavo omejila zgolj na mednarodne finance?

Absolutna [/b]vsota kreditov/pomoči, za katero je zaprosila posamezna država ne pove skoraj nič o njeni solventni sposobnosti in mednarodni boniteti.

Pa saj ravno zaradi solventnosti so zaprosili za pomoč. Zaradi česa drugega? Ker niso imeli kaj drugega početi, pa so rekli, ajd da zaprosimo za nekaj deset milijard pomoči. Pomoči, bebo, pomoči!

Relevantni podatek je javni dolg kot delež DBP.

Tudi, ampak za primerjavo stanja med različnimi državami ni edini. Kar bi ti, ki si si na jasnem o "ABC komparativnih mednarodnih financah", to pač moral vedeti.
Sploh pa:

"V večini primerov se kot najbolj verodostojen pokazatelj zadolženosti in državnega tveganja (sovereign risk) uporablja razmerje med javnim dolgom in BDP-jem, kar je lahko zavajajoče . Države PIIGS niso imele, z izjemo Grčije (132 %), izrazito visokega razmerja med javnim dolgom in BDP-jem. Pole tega niso izstopale, z izjemo Irske (662 %), v deležu celotnega dolga v BDP-ju. Kljub temu so zaradi slabih izgledov gl ... olževanje. Struktura dolga v državah PIIGS se razlikuje, kar pomeni, da bi se moral proces razdolževanja in ukrepi v teh državah razlikovati. Delež javnega dolga je največji v Italiji in Grčiji, medtem ko na Irskem največji del dolga bremeni finančne institucije. Največji delež dolga v Španiji in Portugalski predstavlja dolg podjetniškega sektorja, medtem ko javni dolg ni tako izrazit."
(http://www.infond.si/nc/info-tocka/clan ... struktura/

Pa tudi glede na ta parameter je moč najti primerjavo med Grčijo in Portugalsko, Španija pa ima nekoliko nižji in sicer 96,8%:

Najvišji delež javnega dolga glede na BDP je imela Grčija (174,1 odstotka BDP), Italija (135,6 odstotka) in Portugalska (132,9 odstotka). (http://www.delo.si/gospodarstvo/finance ... -dolg.html)

Poleg tega:
"Toda vrnimo se k bistvu problema: je visok javni dolg problematičen? Ne boste verjeli, toda – razen ”počeznega” udrihanja po njem – stroka ali pa zgodovina o tem nimata jasno izdelanega mnenja. Kot kaže zadnji, popravljen World Economic Outlook (IMF, 2014), je ob nizki gospodarski ravni v razvitih državah problematična predvsem višina javnega dolga. Javni dolg v državah evrskega območja naj bi letos presegel 95% BDP, v ZDA 109% BDP, na Japonskem pa kar 243% BDP, medtem ko je povprečje vseh ostalih držav v razvoju samo 33%. Visok javni dolg je problematičen, ker po eni strani zaradi stroškov financiranja lahko postane nevzdržen, po drugi strani pa zmanjšuje manevrski prostor države v primeru krize. Ob že zelo visoki zadolženosti, bodo v primeru resnejše recesije investitorji manj pripravljeni financirati dodaten dolg, ali pa le po višji obrestni meri (razen seveda, če državi ni ime ZDA, Japonska, Nemčija, Francija ali V. Britanija). /... / Hkrati je prišlo tudi do ugotovitve, da visoka raven javnega sama po sebi ni problematična za gospodarsko rast. Leta 2010 sta namreč Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff z odmevno študijo “Growth in a Time of Debt” pokazala, da naj bi bil dolg nad 90% problematičen, saj naj bi države nad to mejo v povprečju dosegale celo negativne stopnje rasti BDP. Toda kmalu se je pokazalo, da sta Reinhartova in Rogoff v študiji zavajala, saj nista vključila vseh držav in vseh let oziroma jih nista pravilno zajela. Herndon, Ash in Pollin so v lanski študiji podrobno razkrili zgornje napake in hkrati pokazali, da ni neke zgornje meje javnega dolga, po kateri bi gospodarska rast začela sistematično upadati. Ali drugače rečeno, stopnje rasti v državah z dolgom med 90 in 120% BDP niso statistično različne od stopenj rasti držav z dolgom med 30 in 60% BDP ali med 60% in 90% BDP.
Letos februarja je v novi študiji IMF sam zabil žebelj v krsto mita (pre)visokega javnega dolga. Raziskovalci IMF Pescatori, Sandri in Simon so v študiji “Debt and Growth: Is There a Magic Threshold?“) pokazali, da med dolgom in gospodarsko rastjo ni značilne povezave. Ugotavljajo, da ne obstaja neka magična meja, nad katero bi dolg negativno vplival na gospodarsko rast, kot sta denimo trdila Reinhartova in Rogoff (2010), pač pa so pokazali, da je pri povezavi med dolgom in rastjo treba gledati daljše časovne učinke in ne zgolj kratkoročnih. Če gledamo učinke dolga samo na rast v naslednjem letu, je visok dolg zelo problematičen za rast, pri 5-letni dinamiki rasti že manj, medtem ko pri 10- ali 15-letni dinamiki rasti dolg nad 120% BDP ni nič bolj problematičen kot dolg v višini 50% ali 70% BDP. To je seveda logično, saj gre za preprosto aritmetiko. Države namreč dolg povečujejo v času krize (prek avtomatskih stabilizatorjev ali prek reševanja bank in podjetij), ko imajo negativno gospodarsko rast, kar seveda logično privede do negativne povezave med višino dolga in rastjo, če gledamo učinke dolga na rast samo v naslednjem letu. (http://damijan.org/2014/03/31/mit-javnega-dolga/)

Mogoče še to (tudi v kontekstu odpisov dolgov prezadolženim državam):

"Po mnenju Philippa Vorndrana, investicijskega stratega družbe Flossbach & von Storch, bi morala Grčija za pet let zapustiti območje evra ter ponovno prevzeti drahmo. "Zmanjšanje dolga Grčije bi rešilo le vprašanje solventnosti, ne pa tudi njene konkurenčnosti. Grčija že sedaj, zgolj pri okoli petodstotni obrestni meri, namenja 30 odstotkov proračuna samo za plačilo obresti na njen javni dolg," opozarja Vorndran in dodaja, da se bo v prihodnjih letih ta delež še zvišal. Ob tem je izpostavil Japonsko, kjer javni dolg dosega 220 odstotkov BDP in je tako skoraj še enkrat višji kot v Grčiji, a Japonska kljub temu za obresti namenja nekajkrat manjši delež proračuna, saj plačuje le enoodstotne obresti na svoj dolg. "To je Japonski uspelo, ker je svoje pokojninske sklade prisilila, da kupujejo državne obveznice in tako ustvarjajo nenehno povpraševanje. Toda, ko se bo japonsko prebivalstvo začelo upokojevati, bo morala Japonska investitorje iskati v tujini, ti pa svojih sredstev ne bodo pripravljeni investirati po tako nizki obrestni meri. Tedaj se bo japonska ponzijeva shema zlomila," meni Vorndran.

Dobro ne kaže niti preostalim svetovnim velesilam. Leta 2040 bo morala Velika Britanija samo za obresti za svoj javni dolg plačati kar 30 odstotkov BDP, ZDA okoli 25 odstotkov, veliko boljše niso niti napovedi za nekatere preostale večje evropske države. Čeprav so državne obveznice razvitih držav obravnavane kot manj rizične, Vordran izpostavlja predvsem obveznice držav v razvoju, kjer je javni dolg v primerjavi z BDP mnogo nižji kot v razvitih državah.

"Toda javni dolg je le ena stran kovanca. Na drugi strani je zadolženost potrošnikov," opozarja Vorndran. Najhuje je v ZDA in Veliki Britaniji, kjer zadolženost potrošnikov dosega okoli 100 odstotkov BDP, medtem ko je zadolženost prebivalstva v Italiji, ki ima sicer velik javni dolg, le okoli 33-odstotna. Prav zaradi tega se Vorndranu zdi neupravičeno, da se Italijo izpostavlja kot izredno problematično. Mnogo bolj tvegana je po njegovem mnenju Portugalska. Tej namreč prihodnje leto zapade več obveznic, poleg visokega javnega dolga pa je pri okoli 80 odstotkih visoka tudi zadolženost prebivalstva." (http://www.dnevnik.si/posel/novice/1042357599)

"ABC komparativnih mednarodnih financah"

Če bi namreč izbrali tvojo metodo (Grčija pomoč v višini 110 milijard, Portugalska pomoč v vrednosti 78 milijard evrov, Španija 41,4 milijarde evrov) bi presenečeno 'ugotovili', da je najbolj zadolžena država na svetu ZDA, saj znaša tam javni dolg na današnji dan ob 12:25:10 17,908.896.201.921 t.j. 17.908 milijard ali skoraj 18 bilijonov US dolarjev in se VSAK DAN poveča za 2,45 milijarde dolarjev! Računajo, da bo ta dolg v letu 2015 presegel 22 bilijonov dolarjev. Toda to je le vzdržnih 72% DBP...

Pa kaj se krohotaš, ali je ZDA zaprosila za pomoč ker ni bila solventna. Omenjen države pač so. Pa koga ti hočeš prepričati s temi idiotskimi manevri? Posodobi podatke, ZDA so že okoli 100%, če te meje že niso presegle. Druga stvar, odgovori si na vprašanje, kdo v največji meri kupuje državne obveznice ZDA in v kakšni vrednosti, mesečno? Kakšna je sploh vloga FEDa? Takoj za tem se pa vprašaj, zakaj ECB ne odkupuje državnih obveznic?

Z drugega rakurza: če spremljaš bonitetne ocene, so ZDA vedno v samem vrhu.

Le zakaj, le zakaj?

Pri Grčiji znaša to 161% DBP, pri Portugalski 129% in pri Španiji 85% (vse za 2012). http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_co ... ublic_debt

Beri zgoraj.

Moral boš vzeti v roke kakšno knjigo o ABC komparativnih mednarodnih financah, šele potem boš lahko druge označil za idiote in bebčke, sam pa se ne boš smešil z 'ugotovitvami, "da so si te države povsem primerljive", pri tem pa 'prezrl', da se ključni podatek (% dolga v DPP) razlikuje za skoraj 100% (Španija 85%, Grčija 161%)

Beri "teorijo" zgoraj, pa ti bo jasno zakaj so omenjen države prijemljive. Aja tebi to no potrebno, ti imaš tečaj iz "ABC komparativnih mednarodnih financah"

Ali se ti delaš 'toša' ali pa nas na vsak način želiš žejne prepeljati čez to vodo?

Kdo se dela "toša" bova prav kmalu videla.

Kje v tej poplavi deplasiranih podatkov (Po podatkih Banke za mednarodne poravnave iz Basla so bile Grčija, Irska, Italija, Portugalska in Španija decembra 2009 dolžne nemškim bankam 704 milijarde evrov – kdo je sploh to problematiziral?)

Bebo šokirani, nihče tega ni problematiziral, gre pač za podatek v argumentu.

je ZANIKAN podatek iz vira, ki sem ga navedel, da so bile francoske banke ob grškem kolapsu izpostavljene za skoraj 40, nemške pa za 6,3 milijarde evrov (julija 2012)?!

Evo, kot sem rekel, bova sedaj videla kdo je "tošo":

Začniva z vprašanjem, do kje s e sedaj pojavi podatek "julij 2012". Seveda, iz tvojega rokava, je pač slamica, katere se potapljajoči oklepa. Namreč pogovor je šel tako:

vojko: "Napačno razmišljanje! To nima s kolonializmom nobene zveze. Kdo pa je silil Grke, da najemajo posojila pri nemških bankah? Tudi v mednarodnem obligacijskem pravu velja: pacta sunt servanda (pogodbe je treba spoštovati). Če pade to načelo, pade ves pravni sistem. Poleg tega pa je pravi naslov za tvoje očitek Francija, saj so bile francoske banke izpostavljene do Grčije s skoraj 40 milijardami, nemške pa le z 6,3." - Niti besede o letu 2012!
problemi: "Glede izpostavljenosti nemških bank in pa sploh početja svetovnih bank preberi zanimiv članek ..."
vojko: "Ne vem, kako ta link lahko uporabiš kot protiargument mojim trditvam, razen, če si mi hotel navesti vire, ki na splošno govorijo o "izpostavljenosti nemških bank", kar pa ni centralna tema te debate." - Vojko, določa "centralno temo debate!"

Torej, od kje "julij 2012"? Ker je bil članek takrat napisan, ali ker so bili podatki takrat zajeti? Kaj pa leta 2009 ali 2010 ali 2011? Zgoraj piše: "Nemške terjatve do Grčije so konec junija 2011 znašale še 29,9 milijarde evrov, od tega so bile terjatve nemških bank do grške države 17,5 milijarde evrov".

Zdaj pa si še preberi v enem od linkov, ki sem ti jih objavil, kako je Nemčija reševala svoje banke, in manjšala izpostavljenost? Ah, kaj bi ti bral, ti si tečajnik "ABC komparativnih mednarodnih financah"

Ja, res se vidi, jasno in razločno. Pa tudi, kdo ne zna najti relevantnih podatkov v statističnih biltenih...

Sem videl tvoje biltene.

[bianko]

Torej propad dolarja ali ne (ne spremljam te teme)? Ali mogoce prej eura? Ali nic od tega?

[problemi]

To boš mi moral oprostiti, saj sem prava nevešča oseba... .

Ponovno poskus izmikanja. Z inflacijo smeškov ti to ne uspe. Kajti, če bi ti bil ta koncept jasen, ne bi napisal: "Problemi, v linku, ki ga navajaš je govora o 'odioznih' (nelegalnih) dolgovih!", saj je očitno, da ti ni jasno kaj tam pomeni "nelegalni dolgovi".

Prosi Rocka, da ti razloži.

Zopet irelevantna logoreja.

Seveda, kako pa drugače. No, pa poglejva ali gre res za irelevantno logorejo?

Dokazuješ stvari, ki niso sporne in zato ne potrebujejo dokazov.

Nebuloza, saj ničesar nisem dokazoval. Nebuloza pa zaradi naslednjega:

Pri Grčiji (ki je premet debate) ne moremo uporabiti te doktrine za odpis 'odioznih dolgov'. Težko bi jim namreč dokazali, da "so bila posojila porabljena za osebno okoriščanje vladajoče klike, zatiranje ljudstva, napadalno vojno ali za druge nesprejemljive namene". To velja za nedemokratične avtokratske režime nekaterih afriških držav. Grki pa so na demokratičnih volitvah izvolili svojo vlado – ki je sicer kradla, kot vsaka vlada – toda zato ne moremo ogromnega grškega dolga subsumirati pod pojem 'odioznih dolgov'.

Sem mar kje omenil Grčijo v povezavi z odpisom "odioznih dolgov". Ker imaš očitno hude težave s spominom, te bom spomnil kaj sem napisal:
vojko: "Odpisovanje dolgov nesolventnim dolžnikom je zelo nevarno početje. Sam ugani, kakšno sporočilo pošiljamo s tem bodočim potencialnim kreditojemalcem..."
problemi: "Sem absolutno za to, da se (prezadolženim) državam odpišejo dolgovi, takoj. Seveda tudi fizičnim osebam ..."

Torej prezadolženim državam, seveda tudi Grčiji pri kateri pa ni nujno, da uporabimo ta koncept. Lahko pa ga pri mnoštvu drugih, če omenim recimo zgolj države severne Afrike, ma v bistvu večino držav "tretjega sveta".

"To bi bila res radikalna razširitev doktrine odioznih dolgov. Takšna razširitev ni verjetna," kot pravi avtor tvojega članka.

Seveda avtor to pravi, kaj pa pravi v nadaljevanju: "A zamisli o delnem odpisu ali odpustitvi dolgov kljub temu ne bodo pozabljene in bodo morda v tej finančni krizi uresničene na kakih drugih temeljih. Vendar se bo to zgodilo le, če bodo interesi 99 odstotkov prevladali nad interesi enega odstotka."

Torej, ti ki ostalim dociraš Marxa, kaj je zgoraj rekel avtor teksta. Si sposoben razbrati?

Dobro, toda samo nekaj vrstic naprej, ko sem ti iz iste naloge citiral misel, ki se ne vklaplja v tvoje konstrukte, si to sam briskiral:

Sem mar kje napisal, da se strinjam z vsemi tezami napisanimi v tisti nalogi? Vnašanje discipline, predvsem finančne, pa je logičen pogoj za odpis dolgov.

Poleg tega je očitno, da ne razumeš sintagme 'moralni hazard'. Ni važno, kaj boš počel zato, da ti odpišejo dolgove (ko si stisnjen v kot, obljubiš marsikaj), moralni hazard je v sporočilu takšne doktrine: vsi, ki redno servisirate svoje dolgove, ste tepčki, poglejte nas – na veliko smo zapravljali in se zadolževali, zdaj pa so nam naše 'pufe' enostavno odpisali!

Ja, če bi se narod demokratično odločal in zadolževal. Pa tu mislim na večino prezadolženih držav "tretjega sveta". Poglej si kaj napišejo v predlogu resolucije v EU:

"F. ker je dolg glavni vzvod, ki ob pomoči lokalnih vladajočih elit tujim in finančnim silam dopušča vmešavanje, kar povzroča kršitve nacionalne suverenosti, splošno siromašenje ljudi in brezobzirno degradacijo ekonomskih in socialnih pravic ljudi; ker je bil sramotni in nezakoniti dolg v diktaturah uporabljen kot orodje za politično podrejanje in kot mehanizem za prenos dohodka od dela, zlasti svetovnemu kapitalu; ker se trenutno uporablja za ohranjanje neokolonialne prevlade nad gospodarstvi držav v južnem Sredozemlju;
G. ker je sramotni dolg v mednarodnem pravu opredeljen s tremi merili: prebivalci vanj niso privolili; prebivalci zadolžene države od njega nimajo koristi; upniki se zavedajo, da posojila, ki so jih odobrili, niso v interesu ljudi oziroma jih ljudje ne odobravajo; ker je bil dolg svetovnega juga že večkrat odplačan; ker je dolg tako na jugu kot na severu močan instrument za prenos produktivnega premoženja h kapitalu;" ("Resolucija Evropskega parlamenta o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji (2013/2612(RSP))")

Upam, da ti je končno jasno zakaj gre pri tvojih liberalnih nebulozah za demagogijo.

Ja, ni nujno, kot ni nujno, da se bo ubil vsak, ki vozi po levi strani. To, da se "nič ne bi zgodilo oziroma ni nujno, da bi se moral zgoditi kaos", pa je tvoje osebno mnenje, ki nima posebne teže, ker ne sloni na nobenih dokazih.

Dokazih? Se midva pogovarjava o fiziki? Si ti dokazal svojo tezo? Skratka, ne nabijaj ...

Razložil sem ti, zakaj ti odpisi ne pomenijo zlom pravo-ekonomskega sistema: ker je do sedaj šlo za marginalne majhne državice. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi bankrotirala Rusija, Indija, Brazilija ali Kitajska?

Tudi jaz ne vem, kot nihče ne ve. Mogoče bi bila vojna, mogoče nič pretresljivega. Ampak, so omenjene države prezadolžene države? Ali so v teh državah politiki v dilemi, ali nahraniti ljudstvo, ali odplačevati obresti na posojila, posojila, ki jih tako nikoli ne bodo mogli odplačati?

[problemi]

Ko bi bil samo on, bi se še dalo dihati... Verjetno se ti niti sanja ne, koliko je še takšnih.
(ne razumem kako mi vici lahko po glavi hodijo ob tako zaskrbljujoče velikem številu idiotov... tale vic npr):
Janez med vožnjo posluša radio, ko oddajo prekine napovedovalec: "Policija sporoča da je na avtocesti v smeri Lj-Ce opažen voznik, ki vozi v nasprotno smer."
Janez (ogorčeno): "Pa ne samo eden."

A padalec, tudi ti si se oglasil.

O kakšnem zaskrbljujočem številu govoriš, ko sta idiota zgolj vida z vojkom.

"An idiot, dolt, or dullard is an intellectually disabled person, or someone who acts in a self-defeating or significantly counterproductive way. Archaically the word mome has also been used. The similar terms moron, imbecile, and cretin have all gained specialized meanings in modern times. An idiot is said to be idiotic, and to suffer from idiocy. A dunce is an idiot who is specifically incapable of learning. An idiot differs from a fool (who is unwise) and an ignoramus (who is uneducated/an ignorant), neither of which refers to someone with low intelligence. In modern English usage, the terms "idiot" and "idiocy" describe an extreme folly or stupidity, and its symptoms (foolish or stupid utterance or deed). In psychology, it is a historical term for the state or condition now called profound intellectual disability." (http://en.wikipedia.org/wiki/Idiot)

Ampak jaz mislim na nekaj drugega (Contemporary meanings):

"Idiot is a word derived from the Greek ἰδιώτης, idiōtēs ("person lacking professional skill", "a private citizen", "individual"), from ἴδιος, idios ("private", "one's own").[1] In Latin the word idiota ("ordinary person, layman") preceded the Late Latin meaning "uneducated or ignorant person".[2] Its modern meaning and form dates back to Middle English around the year 1300, from the Old French idiote ("uneducated or ignorant person"). The related word idiocy dates to 1487 and may have been analogously modeled on the words prophet[3] and prophecy.[4][5] The word has cognates in many other languages.

An idiot in Athenian democracy was someone who was characterized by self-centeredness and concerned almost exclusively with private—as opposed to public—affairs.[6] Idiocy was the natural state of ignorance into which all persons were born and its opposite, citizenship, was effected through formalized education.[6] In Athenian democracy, idiots were born and citizens were made through education (although citizenship was also largely hereditary). "Idiot" originally referred to "layman, person lacking professional skill", "person so mentally deficient as to be incapable of ordinary reasoning". Declining to take part in public life, such as democratic government of the polis (city state), was considered dishonorable. "Idiots" were seen as having bad judgment in public and political matters. Over time, the term "idiot" shifted away from its original connotation of selfishness and came to refer to individuals with overall bad judgment–individuals who are "stupid". According to the Bauer-Danker Lexicon, the noun ίδιωτής in ancient Greek meant "civilian" (ref Josephus Bell 2 178), "private citizen" (ref sb 3924 9 25), "private soldier as opposed to officer," (Polybius 1.69), "relatively unskilled, not clever," (Herodotus 2,81 and 7 199).[7] The military connotation in Bauer's definition stems from the fact that ancient Greek armies in the time of total war mobilized all male citizens (to the age of 50) to fight, and many of these citizens tended to fight poorly and ignorantly." (Ibid.)

P.S.
So7il, padalo na hrbet pa hop v peskovnik ...

[problemi]

Torej propad dolarja ali ne (ne spremljam te teme)? Ali mogoce prej eura? Ali nic od tega?

"Die Welt piše, da Kitajci že zahtevajo konec prevlade ZDA in dolarja na deviznih trgih, prek tiskovne agencije Xinhua so pozvali k »deamerikanizaciji« finančnih trgov. Svet po njihovem mnenju potrebuje novo rezervno valuto, ki bo bolj upoštevala interese hitro rastočih gospodarstev. Mnogi opazovalci opažajo, da naj bi to vlogo prevzel kitajski juan.

Thomas Stolper, ekonomist pri ameriški velebanki Goldman Sachs, ne verjame, da bi dolar kot svetovno rezervno valuto zamenjali z novo, kajti 61 odstotkov vseh deviznih rezerv na svetu je v dolarjih. Če pa bi se kaos v Washingtonu nadaljeval, se potreba po zamenjavi svetovne rezervne valute lahko poveča, a v tem primeru je prvi kandidat evro.

Analitiki pravijo, da so ZDA res velike, a veliko imajo tudi dolgov. Američani bodo letos proizvedli za 16,7 bilijonov dolarjev blaga in storitev, ocenjuje Mednarodni denarni sklad (IMF), a zadolženost države, zveznih držav in občin je že sedaj višja (17 bilijonov dolarjev). Kljub temu po oceni analitikov ZDA ne morejo bankrotirati, dokler bo centralna banka Federal Reserve pospešeno tiskala dolarje s katerimi kupuje obveznice, s katerimi se zadolžuje država ZDA. Že sedaj ima v lasti za skoraj 2 bilijona teh obveznic." (http://www.mladina.si/149513/zda-dezela ... ene-krize/)

Verjetno misliš na propad dolarja kot "svetovne valute"? Možno seveda je, ampak tudi sam menim, da malo verjetno. Bojim se, da bi ta scenarij dejansko peljal v globalno vojno. Po moje gre bolj, vsaj v tem trenutku, za (geo)politične pritiske (utrjevanje pozicij na interesnih področjih), kot pa resno ekonomsko nujo. Je pa res, da so članice BRICS že ustanovile razvojno Banko, kot alternativo Svetovni banki in IMF:

"The New Development Bank (NDB), formerly referred to as the BRICS Development Bank,[1] is multilateral development bank operated by the BRICS states (Brazil, Russia, India, China and South Africa) as an alternative to the existing US-dominated World Bank and International Monetary Fund.[2] The Bank is set up to foster greater financial and development cooperation among the five emerging markets. Together, the four original BRIC countries comprise in 2014 more than 3 billion people or 41.4 percent of the world’s population, cover more than a quarter of the world’s land area over three continents, and account for more than 25 percent of global GDP. It will be headquartered in Shanghai, China.[3] Unlike the World Bank, which assigns votes based on capital share, in the New Development Bank each participant country will be assigned one vote, and no countries will have veto power." (http://en.wikipedia.org/wiki/New_Development_Bank)

Ali to že kaže na nekakšno vzpostavljanje tudi alternativne valute, je težko reči. Je pa dejstvo, da si mnoge države želijo ukiniti "ameriško hegemonijo" na marsikaterem področju.

[vojko]

Ne, to ni vikanje, problemi, to je prva oseba množine. Napisal se, da 'smo videli', saj menda ne misliš, da samo jaz berem tvoje umotvore?

Za druge lahko zgolj ugibava. Oglašaš se zgolj ti.

Potrjuješ z vsakim postom kar sem sumil od začetka: niso ti jasne osnove mednarodnih financ, zato navajaš irelevantne podatke.

Bejž? Mi lahko citiraš kje sva primerjavo omejila zgolj na mednarodne finance?

Absolutna [/b]vsota kreditov/pomoči, za katero je zaprosila posamezna država ne pove skoraj nič o njeni solventni sposobnosti in mednarodni boniteti.

Pa saj ravno zaradi solventnosti so zaprosili za pomoč. Zaradi česa drugega? Ker niso imeli kaj drugega početi, pa so rekli, ajd da zaprosimo za nekaj deset milijard pomoči. Pomoči, bebo, pomoči!

Relevantni podatek je javni dolg kot delež DBP.

Tudi, ampak za primerjavo stanja med različnimi državami ni edini. Kar bi ti, ki si si na jasnem o "ABC komparativnih mednarodnih financah", to pač moral vedeti.
Sploh pa:

"V večini primerov se kot najbolj verodostojen pokazatelj zadolženosti in državnega tveganja (sovereign risk) uporablja razmerje med javnim dolgom in BDP-jem, kar je lahko zavajajoče . Države PIIGS niso imele, z izjemo Grčije (132 %), izrazito visokega razmerja med javnim dolgom in BDP-jem. Pole tega niso izstopale, z izjemo Irske (662 %), v deležu celotnega dolga v BDP-ju. Kljub temu so zaradi slabih izgledov glede nadaljnje gospodarske rasti prišle na radar mednarodnih kapitalskih trgov, ki so vse glasneje zahtevali razdolževanje. Struktura dolga v državah PIIGS se razlikuje, kar pomeni, da bi se moral proces razdolževanja in ukrepi v teh državah razlikovati. Delež javnega dolga je največji v Italiji in Grčiji, medtem ko na Irskem največji del dolga bremeni finančne institucije. Največji delež dolga v Španiji in Portugalski predstavlja dolg podjetniškega sektorja, medtem ko javni dolg ni tako izrazit."
http://www.infond.si/nc/info-tocka/clan ... struktura/

Pa tudi glede na ta parameter je moč najti primerjavo med Grčijo in Portugalsko, Španija pa ima nekoliko nižji in sicer 96,8%:

Najvišji delež javnega dolga glede na BDP je imela Grčija (174,1 odstotka BDP), Italija (135,6 odstotka) in Portugalska (132,9 odstotka). http://www.delo.si/gospodarstvo/finance ... -dolg.html])

Poleg tega:
"Toda vrnimo se k bistvu problema: je visok javni dolg problematičen? Ne boste verjeli, toda – razen ”počeznega” udrihanja po njem – stroka ali pa zgodovina o tem nimata jasno izdelanega mnenja. Kot kaže zadnji, popravljen World Economic Outlook (IMF, 2014), je ob nizki gospodarski ravni v razvitih državah problematična predvsem višina javnega dolga. Javni dolg v državah evrskega območja naj bi letos presegel 95% BDP, v ZDA 109% BDP, na Japonskem pa kar 243% BDP, medtem ko je povprečje vseh ostalih držav v razvoju samo 33%. Visok javni dolg je problematičen, ker po eni strani zaradi stroškov financiranja lahko postane nevzdržen, po drugi strani pa zmanjšuje manevrski prostor države v primeru krize. Ob že zelo visoki zadolženosti, bodo v primeru resnejše recesije investitorji manj pripravljeni financirati dodaten dolg, ali pa le po višji obrestni meri (razen seveda, če državi ni ime ZDA, Japonska, Nemčija, Francija ali V. Britanija). /... / Hkrati je prišlo tudi do ugotovitve, da visoka raven javnega sama po sebi ni problematična za gospodarsko rast. Leta 2010 sta namreč Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff z odmevno študijo “Growth in a Time of Debt” pokazala, da naj bi bil dolg nad 90% problematičen, saj naj bi države nad to mejo v povprečju dosegale celo negativne stopnje rasti BDP. Toda kmalu se je pokazalo, da sta Reinhartova in Rogoff v študiji zavajala, saj nista vključila vseh držav in vseh let oziroma jih nista pravilno zajela. Herndon, Ash in Pollin so v lanski študiji podrobno razkrili zgornje napake in hkrati pokazali, da ni neke zgornje meje javnega dolga, po kateri bi gospodarska rast začela sistematično upadati. Ali drugače rečeno, stopnje rasti v državah z dolgom med 90 in 120% BDP niso statistično različne od stopenj rasti držav z dolgom med 30 in 60% BDP ali med 60% in 90% BDP.
Letos februarja je v novi študiji IMF sam zabil žebelj v krsto mita (pre)visokega javnega dolga. Raziskovalci IMF Pescatori, Sandri in Simon so v študiji “Debt and Growth: Is There a Magic Threshold?“) pokazali, da med dolgom in gospodarsko rastjo ni značilne povezave. Ugotavljajo, da ne obstaja neka magična meja, nad katero bi dolg negativno vplival na gospodarsko rast, kot sta denimo trdila Reinhartova in Rogoff (2010), pač pa so pokazali, da je pri povezavi med dolgom in rastjo treba gledati daljše časovne učinke in ne zgolj kratkoročnih. Če gledamo učinke dolga samo na rast v naslednjem letu, je visok dolg zelo problematičen za rast, pri 5-letni dinamiki rasti že manj, medtem ko pri 10- ali 15-letni dinamiki rasti dolg nad 120% BDP ni nič bolj problematičen kot dolg v višini 50% ali 70% BDP. To je seveda logično, saj gre za preprosto aritmetiko. Države namreč dolg povečujejo v času krize (prek avtomatskih stabilizatorjev ali prek reševanja bank in podjetij), ko imajo negativno gospodarsko rast, kar seveda logično privede do negativne povezave med višino dolga in rastjo, če gledamo učinke dolga na rast samo v naslednjem letu. (damijan.org/2014/03/31/mit-javnega-dolga/)

Mogoče še to (tudi v kontekstu odpisov dolgov prezadolženim državam):

"Po mnenju Philippa Vorndrana, investicijskega stratega družbe Flossbach & von Storch, bi morala Grčija za pet let zapustiti območje evra ter ponovno prevzeti drahmo. "Zmanjšanje dolga Grčije bi rešilo le vprašanje solventnosti, ne pa tudi njene konkurenčnosti. Grčija že sedaj, zgolj pri okoli petodstotni obrestni meri, namenja 30 odstotkov proračuna samo za plačilo obresti na njen javni dolg," opozarja Vorndran in dodaja, da se bo v prihodnjih letih ta delež še zvišal. Ob tem je izpostavil Japonsko, kjer javni dolg dosega 220 odstotkov BDP in je tako skoraj še enkrat višji kot v Grčiji, a Japonska kljub temu za obresti namenja nekajkrat manjši delež proračuna, saj plačuje le enoodstotne obresti na svoj dolg. "To je Japonski uspelo, ker je svoje pokojninske sklade prisilila, da kupujejo državne obveznice in tako ustvarjajo nenehno povpraševanje. Toda, ko se bo japonsko prebivalstvo začelo upokojevati, bo morala Japonska investitorje iskati v tujini, ti pa svojih sredstev ne bodo pripravljeni investirati po tako nizki obrestni meri. Tedaj se bo japonska ponzijeva shema zlomila," meni Vorndran.

Dobro ne kaže niti preostalim svetovnim velesilam. Leta 2040 bo morala Velika Britanija samo za obresti za svoj javni dolg plačati kar 30 odstotkov BDP, ZDA okoli 25 odstotkov, veliko boljše niso niti napovedi za nekatere preostale večje evropske države. Čeprav so državne obveznice razvitih držav obravnavane kot manj rizične, Vordran izpostavlja predvsem obveznice držav v razvoju, kjer je javni dolg v primerjavi z BDP mnogo nižji kot v razvitih državah.

"Toda javni dolg je le ena stran kovanca. Na drugi strani je zadolženost potrošnikov," opozarja Vorndran. Najhuje je v ZDA in Veliki Britaniji, kjer zadolženost potrošnikov dosega okoli 100 odstotkov BDP, medtem ko je zadolženost prebivalstva v Italiji, ki ima sicer velik javni dolg, le okoli 33-odstotna. Prav zaradi tega se Vorndranu zdi neupravičeno, da se Italijo izpostavlja kot izredno problematično. Mnogo bolj tvegana je po njegovem mnenju Portugalska. Tej namreč prihodnje leto zapade več obveznic, poleg visokega javnega dolga pa je pri okoli 80 odstotkih visoka tudi zadolženost prebivalstva." (/www.dnevnik.si/posel/novice/1042357599)

"ABC komparativnih mednarodnih financah"

Če bi namreč izbrali tvojo metodo (Grčija pomoč v višini 110 milijard, Portugalska pomoč v vrednosti 78 milijard evrov, Španija 41,4 milijarde evrov) bi presenečeno 'ugotovili', da je najbolj zadolžena država na svetu ZDA, saj znaša tam javni dolg na današnji dan ob 12:25:10 17,908.896.201.921 t.j. 17.908 milijard ali skoraj 18 bilijonov US dolarjev in se VSAK DAN poveča za 2,45 milijarde dolarjev! Računajo, da bo ta dolg v letu 2015 presegel 22 bilijonov dolarjev. Toda to je le vzdržnih 72% DBP...

Pa kaj se krohotaš, ali je ZDA zaprosila za pomoč ker ni bila solventna. Omenjen države pač so. Pa koga ti hočeš prepričati s temi idiotskimi manevri? Posodobi podatke, ZDA so že okoli 100%, če te meje že niso presegle. Druga stvar, odgovori si na vprašanje, kdo v največji meri kupuje državne obveznice ZDA in v kakšni vrednosti, mesečno? Kakšna je sploh vloga FEDa? Takoj za tem se pa vprašaj, zakaj ECB ne odkupuje državnih obveznic?

Z drugega rakurza: če spremljaš bonitetne ocene, so ZDA vedno v samem vrhu.

Le zakaj, le zakaj?

Pri Grčiji znaša to 161% DBP, pri Portugalski 129% in pri Španiji 85% (vse za 2012). en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_public_debt

Beri zgoraj.

Moral boš vzeti v roke kakšno knjigo o ABC komparativnih mednarodnih financah, šele potem boš lahko druge označil za idiote in bebčke, sam pa se ne boš smešil z 'ugotovitvami, "da so si te države povsem primerljive", pri tem pa 'prezrl', da se ključni podatek (% dolga v DPP) razlikuje za skoraj 100% (Španija 85%, Grčija 161%)

Beri "teorijo" zgoraj, pa ti bo jasno zakaj so omenjen države prijemljive. Aja tebi to no potrebno, ti imaš tečaj iz "ABC komparativnih mednarodnih financah"

Ali se ti delaš 'toša' ali pa nas na vsak način želiš žejne prepeljati čez to vodo?

Kdo se dela "toša" bova prav kmalu videla.

Kje v tej poplavi deplasiranih podatkov (Po podatkih Banke za mednarodne poravnave iz Basla so bile Grčija, Irska, Italija, Portugalska in Španija decembra 2009 dolžne nemškim bankam 704 milijarde evrov – kdo je sploh to problematiziral?)

Bebo šokirani, nihče tega ni problematiziral, gre pač za podatek v argumentu.

je ZANIKAN podatek iz vira, ki sem ga navedel, da so bile francoske banke ob grškem kolapsu izpostavljene za skoraj 40, nemške pa za 6,3 milijarde evrov (julija 2012)?!

Evo, kot sem rekel, bova sedaj videla kdo je "tošo":

Začniva z vprašanjem, do kje s e sedaj pojavi podatek "julij 2012". Seveda, iz tvojega rokava, je pač slamica, katere se potapljajoči oklepa. Namreč pogovor je šel tako:

vojko: "Napačno razmišljanje! To nima s kolonializmom nobene zveze. Kdo pa je silil Grke, da najemajo posojila pri nemških bankah? Tudi v mednarodnem obligacijskem pravu velja: pacta sunt servanda (pogodbe je treba spoštovati). Če pade to načelo, pade ves pravni sistem. Poleg tega pa je pravi naslov za tvoje očitek Francija, saj so bile francoske banke izpostavljene do Grčije s skoraj 40 milijardami, nemške pa le z 6,3." - Niti besede o letu 2012!
problemi: "Glede izpostavljenosti nemških bank in pa sploh početja svetovnih bank preberi zanimiv članek ..."
vojko: "Ne vem, kako ta link lahko uporabiš kot protiargument mojim trditvam, razen, če si mi hotel navesti vire, ki na splošno govorijo o "izpostavljenosti nemških bank", kar pa ni centralna tema te debate." - Vojko, določa "centralno temo debate!"

Torej, od kje "julij 2012"? Ker je bil članek takrat napisan, ali ker so bili podatki takrat zajeti? Kaj pa leta 2009 ali 2010 ali 2011? Zgoraj piše: "Nemške terjatve do Grčije so konec junija 2011 znašale še 29,9 milijarde evrov, od tega so bile terjatve nemških bank do grške države 17,5 milijarde evrov".

Zdaj pa si še preberi v enem od linkov, ki sem ti jih objavil, kako je Nemčija reševala svoje banke, in manjšala izpostavljenost? Ah, kaj bi ti bral, ti si tečajnik "ABC komparativnih mednarodnih financah"

Ja, res se vidi, jasno in razločno. Pa tudi, kdo ne zna najti relevantnih podatkov v statističnih biltenih...

Sem videl tvoje biltene.

Problemi, ne bo šlo. Z nekom, ki mu je skrajni domet argumentiranje v resni strokovni debati navajanje člankov rosnih mladcev (vsaj po sliki sodeč) iz reklamnega biltena (Info točka)najbolj zavožene banke v Sloveniji (NKBM), ki ni vredna niti papirja, na katerem bi nekdo napisal ček za kupnino - je skoraj nemogoče resno 'divaniti'.

Ihtavo brskanje po keywords sistemu po INTERNETU te pripelje v situacijo, ko zaradi dreves ne vidiš več gozda. Posledica je navajanje irelevantnih podatkov, ko pa si stisnjen v kot, pa se skušaš izvleči s floskulami in žaljivkami.

Mi lahko citiraš kje sva primerjavo omejila zgolj na mednarodne finance?

Moral sem se nasmehniti ob tem tvojem šibkem in patetičnem poskusu. Ko sva razpravljala o Grčiji, pa o bankah-upnicah iz Nemčije in Francije menda nisva razpravljala o Abanki, NKBM in nelikvidnosti občine Duplek? Ali pač?

Od kod podatek "julij 2012"? Iz linka http://www.bbc.com/news/business-13798000, ki sem ti ga navedel pod tabelo (kjer je podatek, da so bile francoske banke izpostavljene do Grčije za 40 milijard, nemške pa za 6,3), kjer piše:
"Source: BIS, july 2012 ELSTAT". Ker dvomim, da veš, kaj te kratice pomenijo, ti bom pomagal. BIS je kratica za zelo, zelo ugledno in zaupanja vredno bančno institucijo Bank for International Settlements, ELSTAT pa pomeni Hellenic Statistical Authority, torej uradni grški državni statistični urad.

Mislim, da imajo ti podatki malo večjo težo kot tisti iz Info točke najslabše banke v Sloveniji...

Kar se pa ne/ažurnosti podatkov tiče, pa samo tole: moj je res star dve leti, ti pa redno navajaš podatke iz pred štirih, petih let (http://www.economist.com/node/13337885., 2009, http://www.dnevnik.si/posel/novice/1042247444, 2009, //www.mladina.si/50575/kako-bankrotira-drzava/, 2010,www.delo.si/clanek/11507, 2005)

[vojko]

Problemi je napisal:

Sem mar kje omenil Grčijo.../

Ne, sploh ne. Ni mi jasno, kako sva prišla do Grčije. Ves čas je bilo vendar govora o Indiji Koromandiji...

Torej, ti ki ostalim dociraš Marxa, kaj je zgoraj rekel avtor teksta. Si sposoben razbrati?

Ne; še posebej mi je težko najti povezavo z Marxom...

Sem mar kje napisal, da se strinjam z vsemi tezami napisanimi v tisti nalogi?

Neeeeee, ...samo citiral si jo v prid svojim tezam...

("Resolucija Evropskega parlamenta o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji (2013/2612(RSP))") je čudovit in navdahnjujoč dokument in nasploh inspirativno branje...

Upam, da ti je končno jasno zakaj gre pri tvojih liberalnih nebulozah za demagogijo.

Ne, ni mi jasno, ker stavka enostavno ne razumem. Če mi boš razložil, kaj so to "liberalne nebuloze za demagogijo", bi pa morda šlo.

Dokazih? Se midva pogovarjava o fiziki?

Tokrat ne. Se midva pogovarjava o 'mednarodnih financah'? Tokrat ja.

[vojko]

Ko bi bil samo on, bi se še dalo dihati... Verjetno se ti niti sanja ne, koliko je še takšnih.
(ne razumem kako mi vici lahko po glavi hodijo ob tako zaskrbljujoče velikem številu idiotov... tale vic npr):
Janez med vožnjo posluša radio, ko oddajo prekine napovedovalec: "Policija sporoča da je na avtocesti v smeri Lj-Ce opažen voznik, ki vozi v nasprotno smer."
Janez (ogorčeno): "Pa ne samo eden."

A padalec, tudi ti si se oglasil.

O kakšnem zaskrbljujočem številu govoriš, ko sta idiota zgolj vida z vojkom.

"An idiot, dolt, or dullard is an intellectually disabled person, or someone who acts in a self-defeating or significantly counterproductive way. Archaically the word mome has also been used. The similar terms moron, imbecile, and cretin have all gained specialized meanings in modern times. An idiot is said to be idiotic, and to suffer from idiocy. A dunce is an idiot who is specifically incapable of learning. An idiot differs from a fool (who is unwise) and an ignoramus (who is uneducated/an ignorant), neither of which refers to someone with low intelligence. In modern English usage, the terms "idiot" and "idiocy" describe an extreme folly or stupidity, and its symptoms (foolish or stupid utterance or deed). In psychology, it is a historical term for the state or condition now called profound intellectual disability." (http://en.wikipedia.org/wiki/Idiot)

Ampak jaz mislim na nekaj drugega (Contemporary meanings):

"Idiot is a word derived from the Greek ἰδιώτης, idiōtēs ("person lacking professional skill", "a private citizen", "individual"), from ἴδιος, idios ("private", "one's own").[1] In Latin the word idiota ("ordinary person, layman") preceded the Late Latin meaning "uneducated or ignorant person".[2] Its modern meaning and form dates back to Middle English around the year 1300, from the Old French idiote ("uneducated or ignorant person"). The related word idiocy dates to 1487 and may have been analogously modeled on the words prophet[3] and prophecy.[4][5] The word has cognates in many other languages.

An idiot in Athenian democracy was someone who was characterized by self-centeredness and concerned almost exclusively with private—as opposed to public—affairs.[6] Idiocy was the natural state of ignorance into which all persons were born and its opposite, citizenship, was effected through formalized education.[6] In Athenian democracy, idiots were born and citizens were made through education (although citizenship was also largely hereditary). "Idiot" originally referred to "layman, person lacking professional skill", "person so mentally deficient as to be incapable of ordinary reasoning". Declining to take part in public life, such as democratic government of the polis (city state), was considered dishonorable. "Idiots" were seen as having bad judgment in public and political matters. Over time, the term "idiot" shifted away from its original connotation of selfishness and came to refer to individuals with overall bad judgment–individuals who are "stupid". According to the Bauer-Danker Lexicon, the noun ίδιωτής in ancient Greek meant "civilian" (ref Josephus Bell 2 178), "private citizen" (ref sb 3924 9 25), "private soldier as opposed to officer," (Polybius 1.69), "relatively unskilled, not clever," (Herodotus 2,81 and 7 199).[7] The military connotation in Bauer's definition stems from the fact that ancient Greek armies in the time of total war mobilized all male citizens (to the age of 50) to fight, and many of these citizens tended to fight poorly and ignorantly." (Ibid.)

P.S.
So7il, padalo na hrbet pa hop v peskovnik ...

O kakšnem zaskrbljujočem številu govoriš, ko sta idiota zgolj vida z vojkom.

Oprosti, da se vtikam v vajino vljudno kramljanje, a ne drži tvoja pohvala: "/...sta idiota zgolj vida z vojkom." Zagotovo je bilo še kar nekaj forumašev deležnih te tvoje diagnoze; za shrinka sem gotov, za ostale pa me - prosim - ne prisiljuj, da jih iščem po forumih...

Samo toliko. Hvala za pozornost in za obširno zgodovinsko-socialno-medicinsko razlago pojma 'idiot'...

[vojko]

Torej propad dolarja ali ne (ne spremljam te teme)? Ali mogoce prej eura? Ali nic od tega?

"Die Welt piše, da Kitajci že zahtevajo konec prevlade ZDA in dolarja na deviznih trgih, prek tiskovne agencije Xinhua so pozvali k »deamerikanizaciji« finančnih trgov. Svet po njihovem mnenju potrebuje novo rezervno valuto, ki bo bolj upoštevala interese hitro rastočih gospodarstev. Mnogi opazovalci opažajo, da naj bi to vlogo prevzel kitajski juan.

Thomas Stolper, ekonomist pri ameriški velebanki Goldman Sachs, ne verjame, da bi dolar kot svetovno rezervno valuto zamenjali z novo, kajti 61 odstotkov vseh deviznih rezerv na svetu je v dolarjih. Če pa bi se kaos v Washingtonu nadaljeval, se potreba po zamenjavi svetovne rezervne valute lahko poveča, a v tem primeru je prvi kandidat evro.

Analitiki pravijo, da so ZDA res velike, a veliko imajo tudi dolgov. Američani bodo letos proizvedli za 16,7 bilijonov dolarjev blaga in storitev, ocenjuje Mednarodni denarni sklad (IMF), a zadolženost države, zveznih držav in občin je že sedaj višja (17 bilijonov dolarjev). Kljub temu po oceni analitikov ZDA ne morejo bankrotirati, dokler bo centralna banka Federal Reserve pospešeno tiskala dolarje s katerimi kupuje obveznice, s katerimi se zadolžuje država ZDA. Že sedaj ima v lasti za skoraj 2 bilijona teh obveznic." (http://www.mladina.si/149513/zda-dezela ... ene-krize/)

Verjetno misliš na propad dolarja kot "svetovne valute"? Možno seveda je, ampak tudi sam menim, da malo verjetno. Bojim se, da bi ta scenarij dejansko peljal v globalno vojno. Po moje gre bolj, vsaj v tem trenutku, za (geo)politične pritiske (utrjevanje pozicij na interesnih področjih), kot pa resno ekonomsko nujo. Je pa res, da so članice BRICS že ustanovile razvojno Banko, kot alternativo Svetovni banki in IMF:

"The New Development Bank (NDB), formerly referred to as the BRICS Development Bank,[1] is multilateral development bank operated by the BRICS states (Brazil, Russia, India, China and South Africa) as an alternative to the existing US-dominated World Bank and International Monetary Fund.[2] The Bank is set up to foster greater financial and development cooperation among the five emerging markets. Together, the four original BRIC countries comprise in 2014 more than 3 billion people or 41.4 percent of the world’s population, cover more than a quarter of the world’s land area over three continents, and account for more than 25 percent of global GDP. It will be headquartered in Shanghai, China.[3] Unlike the World Bank, which assigns votes based on capital share, in the New Development Bank each participant country will be assigned one vote, and no countries will have veto power." (http://en.wikipedia.org/wiki/New_Development_Bank)

Ali to že kaže na nekakšno vzpostavljanje tudi alternativne valute, je težko reči. Je pa dejstvo, da si mnoge države želijo ukiniti "ameriško hegemonijo" na marsikaterem področju.

Tole je pa kar sprejemljivo...

[problemi]

Problemi, ne bo šlo. Z nekom, ki mu je skrajni domet argumentiranje v resni strokovni debati navajanje člankov rosnih mladcev (vsaj po sliki sodeč) iz reklamnega biltena (Info točka)najbolj zavožene banke v Sloveniji (NKBM), ki ni vredna niti papirja, na katerem bi nekdo napisal ček za kupnino - je skoraj nemogoče resno 'divaniti'.

Ihtavo brskanje po keywords sistemu po INTERNETU te pripelje v situacijo, ko zaradi dreves ne vidiš več gozda. Posledica je navajanje irelevantnih podatkov, ko pa si stisnjen v kot, pa se skušaš izvleči s floskulami in žaljivkami.

Vojko, to je že ne vem kateri post v katerem se ne "spopadeš" z argumenti, ampak jokaš nekaj v tri krasne. Ali demantiraj argumente ali pa resnično odjebi, kar to da skušaš diskreditirati argument zaradi tega, ker ga je napisal rosno mlad analitik, ki je zaposlen v NKBM, ne prepriča nikogar. Poleg tega je tam tudi argument ekonomista J:P. Damjana, katerega si očitno spregledal. Tam je tudi argument Philippa Vorndrana, investicijskega stratega družbe Flossbach & von Storch, je tudi on maldec?

Moral sem se nasmehniti ob tem tvojem šibkem in patetičnem poskusu. Ko sva razpravljala o Grčiji, pa o bankah-upnicah iz Nemčije in Francije menda nisva razpravljala o Abanki, NKBM in nelikvidnosti občine Duplek? Ali pač?

Idiot čemu se smejiš? Se ti že blede? Sploh bereš kaj napišeš? kakšne Abanke, NKMB, o čemu blodiš?

Od kod podatek "julij 2012"? Iz linka http://www.bbc.com/news/business-13798000, ki sem ti ga navedel pod tabelo (kjer je podatek, da so bile francoske banke izpostavljene do Grčije za 40 milijard, nemške pa za 6,3), kjer piše:
"Source: BIS, july 2012 ELSTAT". Ker dvomim, da veš, kaj te kratice pomenijo, ti bom pomagal. BIS je kratica za zelo, zelo ugledno in zaupanja vredno bančno institucijo Bank for International Settlements, ELSTAT pa pomeni Hellenic Statistical Authority, torej uradni grški državni statistični urad.

Najprej, vojko bebček, vem kaj pomeni kratica BIS in to, da je to zelo, zelo uglajena institucija tu nima nobene zveze, ker si naknadno, ko si ugotovil, da govoriš nebuloze, arbitrarno določil, da bo bazno leto 2012, kar pa v samem pogovoru ni bilo niti omenjeno niti poudarjeno.

Mislim, da imajo ti podatki malo večjo težo kot tisti iz Info točke najslabše banke v Sloveniji...

Lažnivec, podatek o izpostavljenosti nemških bank je bil iz tega vira: http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042554532.

Lahko pa si prebereš tudi ta članek, čeprav zna biti problem mladostni videz avtorice: http://speri.dept.shef.ac.uk/2013/11/11 ... man-banks/ ali pa v tem: http://www.ft.com/cms/s/0/7cbdc3f4-e9f0 ... z3GumDdele ali pa ta: http://online.wsj.com/articles/SB100014 ... 2153415820

Poleg tega, preberi si o izpostavljenosti nemških bank v evroobmočju in kako to Angela rešuje s "socializacijo" njihovih napak.

Kar se pa ne/ažurnosti podatkov tiče, pa samo tole: moj je res star dve leti,

Ne laži oziroma citiraj kje sem ti očital ažurnost podatkov.

[problemi]

Oprosti, da se vtikam v vajino vljudno kramljanje, a ne drži tvoja pohvala: "/...sta idiota zgolj vida z vojkom." Zagotovo je bilo še kar nekaj forumašev deležnih te tvoje diagnoze; za shrinka sem gotov, za ostale pa me - prosim - ne prisiljuj, da jih iščem po forumih...

Lektor, ne gre za diagnozo, čeprav pri tebi nisem več prepričan, beri v postu alternativni pomen ...

Samo toliko. Hvala za pozornost in za obširno zgodovinsko-socialno-medicinsko razlago pojma 'idiot'...

Prosim, a kaj ko je, idiot pač, zopet ne boš dojel.

Tole je pa kar sprejemljivo...

Bejž? Je docent vojko podal oceno.

[problemi]

Ne, sploh ne. Ni mi jasno, kako sva prišla do Grčije. Ves čas je bilo vendar govora o Indiji Koromandiji...

Idiot manipulatorski, je Grčija edina prezadolžena država? Ti iztrebek, še napisal sem ti kaj sem rekel in v katerem kontekstu je bilo tisto izrečeno.

Ne; še posebej mi je težko najti povezavo z Marxom...

To vem ...

Neeeeee, ...samo citiral si jo v prid svojim tezam...

Bebček citiral sem tisti del, ki pojasni pozitivne učinke, korektno sem omenil tudi da so tam zapisani negativni učinki in z enim od teh negativnih se pač ne strinjam. Idiotek bo šlo razumeti?

("Resolucija Evropskega parlamenta o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji (2013/2612(RSP))") je čudovit in navdahnjujoč dokument in nasploh inspirativno branje...

Beček, kaj je tu smešno? Si ostal brez besed, pa ni druge kot da "glumiš"

Ne, ni mi jasno, ker stavka enostavno ne razumem. Če mi boš razložil, kaj so to "liberalne nebuloze za demagogijo", bi pa morda šlo.

Da si nepismen sem že ugotovil, da si idiot tudi, zato za vajo še enkrat preberi, no mogoče stokrat pa ti bo morebiti jasno.

Tokrat ne. Se midva pogovarjava o 'mednarodnih financah'? Tokrat ja.

Ki temeljijo na dokazih? Pa ti si res bebo ...