Medzvezdna potovanja

[velis]

Za kapitalizem pravi Vojko, da je resno bolan. Ima prav. Jaz pravim da kapitalizma sploh ni, v smislu prostega trga, na katerem se po principu ponudbe in povpraševanja določa cena. Svobodni trg, kjer kupci in prodajalci trgujejo pod enakimi pogoji... Kapitalizem je tako kot demokracija očitno zgolj iluzija, s katero nas je finančna industrija nategnila, s ciljem privatizacije vsega javnega dobrega. To kar imamo, pa pa fašistični korporativizem. Radikalno

[vojko]

Za kapitalizem pravi Vojko, da je resno bolan. Ima prav. Jaz pravim da kapitalizma sploh ni, v smislu prostega trga, na katerem se po principu ponudbe in povpraševanja določa cena. Svobodni trg, kjer kupci in prodajalci trgujejo pod enakimi pogoji... Kapitalizem je tako kot demokracija očitno zgolj iluzija, s katero nas je finančna industrija nategnila, s ciljem privatizacije vsega javnega dobrega. To kar imamo, pa pa fašistični korporativizem. Radikalno

V marsičem ti moram dati prav, velis.
Problem je v tem, da ta 'iluzija' (kapitalizem) vztraja že več kot 200 let, kar je po vseh merilih hudičevo dolga doba za iluzijo...

[problemi]

O kakšnem 'nabijanju' momljaš?

Ja o tem za božjo voljo: "Clip je zanimiv brain-storming o današnjem trenutku razumevanja fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju." - namreč ne gre za ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema.

Ad2) Od kod bi pa ti lahko vedel, da 'ne sledijo'?

Ja iz pogovora o vzrokih za nastanek krize, vloge finančnih institucij za nastanek krizi, vloge finančnih institucij v reševanju krize, vloge različnih vlad in mednarodnih institucij (npr. IMF, ECB ...) vloge posameznih držav in prebivalcev teh držav ... te tvoje analize pač ne sledijo marksistični teoriji.

Za takšno sodbo je potrebno solidno poznavanje mojstrovega opusa.

Zdaj sem pa zmeden, ali tu ciljaš, da si ti mojster ali pa tu ciljaš na Marxa?

Ad3) Pa še kako! "Teoretiki šele zdaj v jeku krize prično spoznavati in ceniti integralnost teorije denarja v strukturi Marxove misli." Ob vsaki globalni krizi kapitalizma se namreč vsi od Chicago boys-ev do nobelovcev – ekonomistov zatečejo po nasvete k Marxu.

To te sprašujem brez kančka cinizma, mi lahko citiraš kakega "friedmanovca", ki se je v svoji analizi zatekel k Marxu? Kateri od nobelovcev se je zatekel k Marxu in v katerem kontekstu?

Sploh pa ne gre za 'podatek', ampak za razmišljanje o aktualnosti Marxove analize.

Ja no saj tudi razmišljanje oziroma rezultat le tega pomeni nek podatek.

Ad4) Nobene skrite misli ni zadaj; želel sem povedati točno kar sem zapisal: da je "Marxova teorija vrednosti in denarja je obsežna in niti malo lahko čtivo." Nobenega prenesenega pomena ali reservatio mentalis ni.

OK, ampak sem opazil, da to večkrat storiš, torej da poudariš kako je nekaj od Marxa obsežno in niti malo lahko čtivo, pa ne mislim zgolj na to debato, pa sem dobil občutek kot da se "(samo)promoviraš. Ampak, OK ...

Ad5)Mislil sem, da si prebral. Ker vidim, da nisi, posebej zate še enkrat: "Predstavljeni pogledi niso toliko napačni kot subjektivni in predvsem ozki. Gre za pozitivistični pristop k tematiki. Denar niso samo 'številke', kot razlaga eden od sogovornikov."

Ampak tisto je bilo izrečeno v nekem kontekstu. Na isti spletni strani lahko prebreš v katerem:

"The money that banks create isn’t the paper money that bears the logo of the government-owned Bank of England. It’s the electronic deposit money that flashes up on the screen when you check your balance at an ATM. Right now, this money (bank deposits) makes up over 97% of all the money in the economy. Only 3% of money is still in that old-fashioned form of real cash that you can touch." (http://www.positivemoney.org/how-money- ... ate-money/)

Poleg tega sem opazil, da si spregledal moje vprašanje, pa naj ga ponovim: "zakaj emisijske banke "ustvarjajo" vedno več denarja oziroma vprašano drugače, ko ameriški FED "natiska" nekaj milijard dolarjev s katerimi kupi državne obveznice ZDA ali ima to posebne vrste blago izvor v delu?"

In bi mogoče, ko je že prilika dodal še eno vprašanje: Ali tudi danes, ko se kapitalisti, lastniki kapitala, vedno bolj vedejo kot rentniki, torej dobivajo dohodek (profit) od samega lastništva kapitala in ne od njegove produktivnosti, še vedno moč vztrajati na ideji oziroma trditvi, da je denar "posebne vrste blago, ki ima svoj originarni izvor v delu v materialni produkciji"?

Ad6) Ne razumem tvojega začudenja. Ja pa saj ves marksizem v bistvu sloni na "analizah" buržoaznih teorij" in njihovi kritiki!

Kot vem ti nisi ne Marx ne marksizem. Vprašal sem te zakaj ti, ti vojko, vztrajaš pri svojih analizah na buržoaznih teorijah bolj po domače, zakaj so temelj tvojih razmišljanj buržoazne teorije?

To, da si "opazil da gre pri meni za utemeljevanje na podlagi neoklasičnih ekonomistov oziroma neoricardovcev" bo posledica tvoje pokvarjene optike, ne pa dejanskega stanja.

"Družba prehoda" in izvorno Marxov koncept. Ampak, Ok sprejem, da je moja optika slabo naštelana, itak po to v okviru debate sploh ni pomembno ...

Ad7) Misliš reči: ni mogoča?

Si spregledal naknadni popravek teksta?

Na razmere v finančnem in sploh sektorjih, ki so izven realnega sektorja družbene reprodukcije. V Marxovih časih ni bilo npr. izvedenih finančnih instrumentov, denar je imel zlato podlago, inflacije skoraj niso poznali, obresti so bile smešno nizke v primerjavi z današnjimi, gospodarstvo je bilo daleč od globalizacije, itd., ipd.

Mislim, da to ni problem največji problem, če sploh je problem. Tisto kar "manjka" v Marxovi teoriji, seveda iz povsem objektivnih (zgodovinskih) razlogov, so področja, ki jih obravnava sodobna marksistična teorija, in sicer - lahko bi povzel, ampak menim, da je celoten odstavek dovolj poučen zato ga bom kar v celoti citiral:

"V raziskovanju strukture sodobnih oblik (kapitalistične) družbene dominacije je historični materializem veliko produktivnejši od tako nekdanjega realsocialističnega marksizma kot današnjih levičarskih, a ne antikapitalističnih (filozofskih) teorij, a na na prvi pogled presenetljiv način. Hiter pregled stanja sodobnega svetovnega marksizma pokaže, da je ta danes najproduktivnejši ko se ukvarja z marginalnimi mesti klasičnega historičnega materializma ter s teorijami in temami, ki jih ta ne obravnava. Najinspirativnejša in najproduktivnejša sodobna marksistična dela delajo na teoriji reprodukcije in spolne delitve dela v kapitalizmu (Federici 2004); aktualizaciji koncepta prvotne akumulacije (Perelman 2000; Angelis 2001; Wood 2002; Harvey 2003, 137-183; Harvey 2010, 289-315); produkciji nove marksistične teorije strojev in mašinerije, ki vključuje razvoj informacijske, telekomunikacijske in računalniške tehnologije (Caffentzis 1997; Caffentzis 2007); predelavi teorije produktivnega in neproduktivnega dela, ki upošteva aktualne spremembe v javnem sektorju in proces realne subsumpcije intelektualnega dela (Harvie 2003); in razvoju teorije procesa financializacije, ki pri Marxu in klasičnem marksizmu ni bil dovolj natančno raziskan, a danes postaja vse pomembnejši (Fine 2009; Gowan 2009; Lapavitsas 2009). Marxov opus in klasični marksizem sta polna napak, izpustov, tišin in spregledov – a obenem je delo na teh luknjah veliko produktivnejše in producira lucidnejše in akutnejše analize sedanjosti (ter je veliko bolj relevantno za aktualne antikapitalistične boje) od teorij in ideologij, ki v celoti zavračajo marksizem kot tak." (P. Krašovec, Vloga kritike v marksistični teoriji in njen vpliv na politiko komunističnega gibanja, str. 29)

Zaradi dejstev, ki sem jih navedel spredaj (ni bilo izvedenih finančnih instrumentov, denar je imel zlato podlago, inflacije skoraj niso poznali, obresti so bile smešno nizke v primerjavi z današnjimi, gospodarstvo je bilo daleč od globalizacije, funt šterling je igral vlogo svetovnega denarja), Marx ni mogel predvideti razvoja kapitalizma čez 150 let.

OK, ampak kolikor vem to niti ni bila njegova ambicija. V svoji teoriji je razložil temeljenje mehanizme in protislovja delovanja kapitalističnega načina produkcije. Ampak tisto, kar želim reči je, da ni problem v tem da inflacije skoraj niso poznali, da ni bilo globalnega gospodarstva itn., temveč, da ni mogel, logično da ne, predvideti vseh možnih transformacij kapitalističnega načina produkcije oziroma prehod k post-industrijskim oblikam kapitalističnega načina produkcije.

Marxova delovna teorija vrednosti in sploh presežne vrednosti (Mehrwert) stoji in pade z blagovnim denarjem (prosto zamenljivostjo papirnega denarja za zlato). In te ni bilo več.
Kaj naj bi bilo torej realna podlaga dolarja kot svetovne rezervne valute?

OK, ampak tu si na nek način kontradiktoren, saj kritiko tistega prispevka utemeljuješ ravno z razumevanjem denarja kot blagovnega denarja.

Ko pa je zlato sidro popustilo, ni bilo več ovir za 'tiskanje denarja'. Bančni sektor je popolnoma izgubil stik z realnostjo, iz enega realnega evra so banke multiplicirale 10, 10, 1000 evrov, ki seveda niso imeli nobenega kritja.

Točno o temu (podčrtano) govorijo v tistem prispevku.

Iskreno povedano te ne razumem, tu zelo pravilno ugotoviš kaj počenejo banke oziroma finančni sektor ko pa je to potrebno umestiti v neki širši kontekst, pa zavzameš povsem liberalno pozicijo in na nek način braniš to početje bank. Ja vojko za božjo voljo, pa saj banke ne multiplicirajo realnega evra zato ker nimajo drugega dela, temveč da ga po, za njih, čimbolj ugodni ceni prodajajo na trgu, torej posojajo. In tu sva v koraku dveh pri odpisu dologov prezadolženim državam. zakaj sva tako pri tem pa ti je gotovo jasno.

Vse to je izven dometa Marxovega teoretičnega okvirja in tu je treba njegov analitični instrumentarij eruditivno in kreativno uporabiti na nove razmere.

Zgoraj, v tistem citatu, so navedene smeri raziskav sodobne marksističen teorije. Med drugim skušajo raziskati tudi to področje.

P.S.
Nekatere dele tvojega teksta nisem citiral oziroma komentiral, kar pomeni da se z navedenim strinjam.

[problemi]

Za kapitalizem pravi Vojko, da je resno bolan. Ima prav. Jaz pravim da kapitalizma sploh ni, v smislu prostega trga, na katerem se po principu ponudbe in povpraševanja določa cena. Svobodni trg, kjer kupci in prodajalci trgujejo pod enakimi pogoji... Kapitalizem je tako kot demokracija očitno zgolj iluzija, s katero nas je finančna industrija nategnila, s ciljem privatizacije vsega javnega dobrega. To kar imamo, pa pa fašistični korporativizem. Radikalno

Velis, kapitalizem se začne s precej nasilno privatizacijo, sicer ne javnega dobra, temveč fevdalnega in deloma cerkvenega dobra. In kot tudi vojko reče, kapitalizem ni iluzija, je hudičevo "stvaren". Tisto kar pa dejansko je iluzija oziroma bolje ideologija, pa je trditev liberalcev, v zadnjem času pa predvsem neoliberalcev, o "prostem trgu".

[velis]

Začelo se je s to izjavo:

Give me control of a Nation's money supply, and I care not who makes its laws.

Leta 71 pa je Nixon udejanil zgornjo idejo.

Po tej ideji so vse države v čedalje večjem dolgu. Ironično je to, da so tiste, ki nam govorijo poredna Slovenija še v veliko večjem ZDA pa vodijo.

[vojko]

Problemi je napisal:

Ja o tem za božjo voljo: "Clip je zanimiv brain-storming o današnjem trenutku razumevanja fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju." - namreč ne gre za ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema.

To je zate 'nabijanje'???! (čeprav sploh ne vem točno, kaj ta vulgarizem pomeni)
Po tvoje Londonski City (poleg, jasno, Wall Streeta) ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema"? Kje pa je potem središče? Morda v Sarajevu? Ali Lizboni?
Po neki raziskavi pomembnosti svetovnih finančnih centrov (http://en.wikipedia.org/wiki/Financial_centre) London zaostaja za New Yorkom samo za eno točko (N.Y. 778, London 777). Po The Global Financial Services Index 2011 je London na prvem mestu!
Na listi svetovnih trgovinskih središč je celo na prvem mestu, pred N.Y.
(http://en.wikipedia.org/wiki/Worldwide_ ... f_Commerce)

In ti boš zdaj nekaj nakladal, da London ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema"? Poduči se najprej o dejstvih, prej ko mahaš z nepreverjenimi trditvami!

Ja iz pogovora o vzrokih za nastanek krize, vloge finančnih institucij za nastanek krizi, vloge finančnih institucij v reševanju krize, vloge različnih vlad in mednarodnih institucij (npr. IMF, ECB ...) vloge posameznih držav in prebivalcev teh držav ... te tvoje analize pač ne sledijo marksistični teoriji.

O čem in s kom pa ti 'divaniš', problemi?
Na tvojo posmehljivo pripombo oz. vprašanje:

In zakaj tvoje "analize" ne sledijo Marxovem holističnem pogledu?

sem ti odgovoril:

Od kod bi pa ti lahko vedel, da 'ne sledijo'? Za takšno sodbo je potrebno solidno poznavanje mojstrovega opusa.

S tem sem seveda mislil na to, da mora tisti, ki postavi tako vprašanje/trditev "solidno poznati Marxa", kako bi naj sicer vedel, da moje analize ne sledijo 'mojstrovemu holističnemu pogledu'.
Na to mojo pripombo pa si začel brbljati nekaj o tem, da si se podučil "iz pogovora o vzrokih za nastanek krize, vloge finančnih institucij za nastanek krizi, vloge finančnih institucij v reševanju krize, vloge različnih vlad in mednarodnih institucij..."
Moja pripomba se je nanašala na "solidno poznavanje mojstrovega opusa", človek božji, preprosti, ne pa na 'pogovore,.../'. Razumeš?

Zdaj sem pa zmeden, ali tu ciljaš, da si ti mojster ali pa tu ciljaš na Marxa?

Zmeden si že ves čas; ne delaj se bolj neumnega, kot si v resnici! Hudičevo dobro veš, na koga sem "ciljal"!

To te sprašujem brez kančka cinizma, mi lahko citiraš kakega "friedmanovca", ki se je v svoji analizi zatekel k Marxu? Kateri od nobelovcev se je zatekel k Marxu in v katerem kontekstu?

Ne gre za dobesedno 'pomoč oz. zatekanje', gre za priznanje aktualnosti Marxove analize v luči sodobne krize kapitalizma.

Vasilij Leontijev, Nobelova nagrada 1973 (http://www.new-earth-civilization.bg-ma ... se_en.html)
Robert W. Fogel, Nobelova nagrada 1993 (http://www.washingtonpost.com/business/ ... story.html)
Michael Spence, Nobelova nagrada 2001

(Yes, there’s a high cost to low price. The two are pretty well interconnected, as we’ve seen, but this is what the “free market” is supposed to do, silly. And don’t forget, it was Wal-Mart that put the local shops out of business to begin with.
Karl Marx predicted all of this. ALL of it.Marx is the most accurate prophet in history,...)

Takole, za okus in za zanimivo branje pa ti navajam kolumno iz vplivne Sunday Review New York Times-a z naslovom:
"Marx Rises Again"

In the season of resurrection, it’s fitting that he’s with us once again — bearded, prophetic, moralistic, promising to exalt the humble and cast down the mighty from their thrones.

Yes, that’s right: Karl Marx is back from the dead.

Not on a Soviet-style scale, mercifully, and not with the kind of near-scriptural authority that many Marxists once invested in him. But Marxist ideas are having an intellectual moment, and attention must be paid.

Thomas Piketty’s best-selling new book, “Capital in the Twenty-First Century,” argues income inequality is going to worsen.Taking On Adam Smith (and Karl Marx)APRIL 19, 2014
As Timothy Shenk writes in a searching essay for The Nation, there are two pillars to the current Marxist revival. One is the clutch of young intellectuals Shenk dubs the “Millennial Marxists,” whose experience of the financial crisis inspired a new look at Old Karl’s critique of capitalism. The M.M.’s have Occupy Wall Street as a failed-but-interesting political example; they have new-ish journals (Jacobin, The New Inquiry, n + 1) where they can experiment and argue; they are beginning to produce books, two of which Shenk reviews and praises.

What they lack, however, is a synthesis, a story, of the kind that Marx himself offered. This is where the other pillar rises — Thomas Piketty’s “Capital in the Twenty-First Century,” a sweeping interpretation of modern economic trends recently translated from the French, and the one book this year that everyone in my profession will be required to pretend to have diligently read.

Piketty himself is a social democrat who abjures the Marxist label. But as his title suggests, he is out to rehabilitate and recast one of Marx’s key ideas: that so-called “free markets,” by their nature, tend to enrich the owners of capital at the expense of people who own less of it.

This idea seemed to be disproved in the 20th century, by the emergence of a prosperous, non-revolutionary working class. But Piketty argues that those developments were transitory, made possible mostly by the massive destruction of inherited capital during the long era of world war.

Absent another such disruption, he expects a world in which the returns to capital permanently outstrip — as they have recently — the returns to labor, and inequality rises far beyond even today’s levels. Combine this trend with slowing growth, and we face a future like the 19th-century past, in which vast inherited fortunes bestride the landscape while the middle class fractures, weakens, shrinks.

Piketty’s dark vision relies, in part, on economic models I am unqualified to assess. But it also relies on straightforward analysis of recent trends in Western economies, and here a little doubt-raising is in order.

In particular, as the Manhattan Institute’s Scott Winship has pointed out, Piketty’s data seems to understate the income gains enjoyed by most Americans over the last two generations. These gains have not been as impressive as during the post-World War II years, but they do exist: For now, even as the rich have gotten much, much richer, the 99 percent have shared in growing prosperity in real, measurable ways.

Winship’s point raises the possibility that even if Piketty’s broad projections are correct, the future he envisions might be much more stable and sustainable than many on the left tend to assume. Even if the income and wealth distributions look more Victorian, that is, the 99 percent may still be doing well enough to be wary of any political movement that seems too radical, too utopian, too inclined to rock the boat.

This possibility might help explain why the far left remains, for now, politically weak even as it enjoys a miniature intellectual renaissance. And it might hint at a reason that so much populist energy, in both the United States and Europe, has come from the right instead — from movements like the Tea Party, Britain’s UKIP, France’s National Front and others that incorporate some Piketty-esque arguments (attacks on crony capitalism; critiques of globalization) but foreground cultural anxieties instead.

The taproot of agitation in 21st-century politics, this trend suggests, may indeed be a Marxian sense of everything solid melting into air. But what’s felt to be evaporating could turn out to be cultural identity — family and faith, sovereignty and community — much more than economic security.

And somewhere in this pattern, perhaps, lies the beginnings of a more ideologically complicated critique of modern capitalism — one that draws on cultural critics like Daniel Bell and Christopher Lasch rather than just looking to material concerns, and considers the possibility that our system’s greatest problem might not be the fact that it lets the rich claim more money than everyone else. Rather, it might be that both capitalism and the welfare state tend to weaken forms of solidarity that give meaning to life for many people, while offering nothing but money in their place.

Which is to say that while the Marxist revival is interesting enough, to become more relevant it needs to become a little more ... reactionary.

OK, ampak sem opazil, da to večkrat storiš, torej da poudariš kako je nekaj od Marxa obsežno in niti malo lahko čtivo, pa ne mislim zgolj na to debato, pa sem dobil občutek kot da se "(samo)promoviraš. Ampak, OK ...

Ne bodi zloben in prostaški!

Ampak tisto je bilo izrečeno v nekem kontekstu. Na isti spletni strani lahko prebreš v katerem:

"The money that banks create isn’t the paper money that bears the logo of the government-owned Bank of England. It’s the electronic deposit money that flashes up on the screen when you check your balance at an ATM. Right now, this money (bank deposits) makes up over 97% of all the money in the economy. Only 3% of money is still in that old-fashioned form of real cash that you can touch." (http://www.positivemoney.org/how-money- ... ate-money/)

Pa saj prav o tem pišem v enem od postov: gre za fiktivni kapital, ki nima več nobene zveze z dogajanjem v realnem sektorju. Gre za manično napihovanje finančnih balonov.

Poleg tega sem opazil, da si spregledal moje vprašanje, pa naj ga ponovim: "zakaj emisijske banke "ustvarjajo" vedno več denarja oziroma vprašano drugače, ko ameriški FED "natiska" nekaj milijard dolarjev s katerimi kupi državne obveznice ZDA ali ima to posebne vrste blago izvor v delu?"

Ne, nima svojega izvora v delu. To sem v različnih kontekstih že večkrat poudaril in ne razumem, zakaj veno znova sprašuješ. Pa tudi to sem že izpostavil, da je FED med emisijskimi bankami v privilegiranem položaju, ker je dolar svetovna rezervna valuta in lahko FED inflacijske učinke tiskanja denarja prevali na imetnike dolarskih depozitov po vsem svetu. Tega ne more nobena druga banka. In prav zato skušajo države BRIC + Kitajska zrušiti dolar kot svetovno valuto.

In bi mogoče, ko je že prilika dodal še eno vprašanje: Ali tudi danes, ko se kapitalisti, lastniki kapitala, vedno bolj vedejo kot rentniki, torej dobivajo dohodek (profit) od samega lastništva kapitala in ne od njegove produktivnosti, še vedno moč vztrajati na ideji oziroma trditvi, da je denar "posebne vrste blago, ki ima svoj originarni izvor v delu v materialni produkciji"?

Ne, ta ideja ni več vzdržna. Tudi razloge za to sem pojasnil.

Kot vem ti nisi ne Marx ne marksizem. Vprašal sem te zakaj ti, ti vojko, vztrajaš pri svojih analizah na buržoaznih teorijah bolj po domače, zakaj so temelj tvojih razmišljanj buržoazne teorije?

Pa o kakšnih 'analizah na buržoaznih teorijah' kar naprej brbljaš? Kdo vztraja na 'buržoaznih teorijah'?? Jaz sem gotovo zadnji, ki bi to počel.

Družba prehoda" in izvorno Marxov koncept. Ampak, Ok sprejem, da je moja optika slabo naštelana, itak po to v okviru debate sploh ni pomembno ...

Dobro.

Si spregledal naknadni popravek teksta?

Ja, se opravičujem.

Mislim, da to ni problem največji problem, če sploh je problem. Tisto kar "manjka" v Marxovi teoriji, seveda iz povsem objektivnih (zgodovinskih) razlogov, so področja, ki jih obravnava sodobna marksistična teorija, in sicer.../

Svoj kroki prikaz Marxovih pogledov na bančništvo in finance sem začel z ugotovitvijo:
"/...Marx ni mogel predvideti razvoja kapitalizma čez 150 let."

Tvoj nabor "najinspirativnejših in najproduktivnejših sodobnih marksističnih del" je reprezentativen in ažuren. A – kot rečeno – gre za parcialne poglede, za popravljanje "izpustov, tišin in spregledov" v Marxovem opusu, ne pa za celovito, grandiozno sintezo pogledov na krize sodobnega kapitalizma po mojstrovem vzoru. Na to še čakamo.

OK, ampak kolikor vem to niti ni bila njegova ambicija. V svoji teoriji je razložil temeljenje mehanizme in protislovja delovanja kapitalističnega načina produkcije. Ampak tisto, kar želim reči je, da ni problem v tem da inflacije skoraj niso poznali, da ni bilo globalnega gospodarstva itn., temveč, da ni mogel, logično da ne, predvideti vseh možnih transformacij kapitalističnega načina produkcije oziroma prehod k post-industrijskim oblikam kapitalističnega načina produkcije.

Drži.

OK, ampak tu si na nek način kontradiktoren, saj kritiko tistega prispevka utemeljuješ ravno z razumevanjem denarja kot blagovnega denarja.

Ne razumem pripombe.

Točno o temu (podčrtano) govorijo v tistem prispevku.

Iskreno povedano te ne razumem, tu zelo pravilno ugotoviš kaj počenejo banke oziroma finančni sektor ko pa je to potrebno umestiti v neki širši kontekst, pa zavzameš povsem liberalno pozicijo in na nek način braniš to početje bank. Ja vojko za božjo voljo, pa saj banke ne multiplicirajo realnega evra zato ker nimajo drugega dela, temveč da ga po, za njih, čimbolj ugodni ceni prodajajo na trgu, torej posojajo. In tu sva v koraku dveh pri odpisu dologov prezadolženim državam. zakaj sva tako pri tem pa ti je gotovo jasno.

Ne razumem. Kakšno infantilno sklepanje pa je tole, za božjo voljo: "/... pa saj banke ne multiplicirajo realnega evra zato ker nimajo drugega dela, temveč da ga po, za njih, čimbolj ugodni ceni prodajajo na trgu, torej posojajo."???????
Ja zaboga, kdo pa je trdil, da banke "multiplicirajo realne evre zato ker nimajo drugega dela"????? Kako lahko sploh prideš na takšno smešno in bizarno idejo?

Zgoraj, v tistem citatu, so navedene smeri raziskav sodobne marksističen teorije. Med drugim skušajo raziskati tudi to področje.

P.S.
Nekatere dele tvojega teksta nisem citiral oziroma komentiral, kar pomeni da se z navedenim strinjam.

Lepo.

[problemi]

To je zate 'nabijanje'???! (čeprav sploh ne vem točno, kaj ta vulgarizem pomeni)
Po tvoje Londonski City (poleg, jasno, Wall Streeta) ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema"? Kje pa je potem središče? Morda v Sarajevu? Ali Lizboni?
Po neki raziskavi pomembnosti svetovnih finančnih centrov (http://en.wikipedia.org/wiki/Financial_centre) London zaostaja za New Yorkom samo za eno točko (N.Y. 778, London 777). Po The Global Financial Services Index 2011 je London na prvem mestu!
Na listi svetovnih trgovinskih središč je celo na prvem mestu, pred N.Y.
(http://en.wikipedia.org/wiki/Worldwide_ ... f_Commerce)

In ti boš zdaj nekaj nakladal, da London ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema"? Poduči se najprej o dejstvih, prej ko mahaš z nepreverjenimi trditvami!

Vojko, zakaj me siliš, da ponovno posežem po tebi sicer znanih pojmih. Ampak tokrat ne bom tega storil in te bom zgolj opozoril na to kaj si sploh napisal:

"Clip je zanimiv brain-storming o današnjem trenutku razumevanja fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju."

Ljudje, ki sodelujejo v clipu niso ljudje iz kapitalističnega finančnega sistema, temveč se ljudje, ki se borijo proti temu kapitalističnemu finančnemu sistemu. Evo tukaj lahko celo podpišeš njihovo peticijo: http://www.positivemoney.org/wp-content ... mplate.php; tu pa lahko prebereš za kaj sploh gre: http://www.positivemoney.org/about/.

Ti mi pa tu nabijaš o tem ali Londonski City ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema" ...

Ja iz pogovora o vzrokih za nastanek krize, vloge finančnih institucij za nastanek krizi, vloge finančnih institucij v reševanju krize, vloge različnih vlad in mednarodnih institucij (npr. IMF, ECB ...) vloge posameznih držav in prebivalcev teh držav ... te tvoje analize pač ne sledijo marksistični teoriji.

O čem in s kom pa ti 'divaniš', problemi?

Tem je več, sogovornikov pa tudi ...

Na tvojo posmehljivo pripombo oz. vprašanje:

Posmehljivost v moji pripombi si zaznal sam, namreč tam nisem posmehljiv.

S tem sem seveda mislil na to, da mora tisti, ki postavi tako vprašanje/trditev "solidno poznati Marxa", kako bi naj sicer vedel, da moje analize ne sledijo 'mojstrovemu holističnemu pogledu'.

Na to mojo pripombo pa si začel brbljati nekaj o tem, da si se podučil "iz pogovora o vzrokih za nastanek krize, vloge finančnih institucij za nastanek krizi, vloge finančnih institucij v reševanju krize, vloge različnih vlad in mednarodnih institucij..."[/quote]

Ja točno to, iz zgornjega se vidi ...

Moja pripomba se je nanašala na "solidno poznavanje mojstrovega opusa", človek božji, preprosti, ne pa na 'pogovore,.../'. Razumeš?

Ti ne razumeš, iz pogovorov se vidi ...

Zmeden si že ves čas; ne delaj se bolj neumnega, kot si v resnici! Hudičevo dobro veš, na koga sem "ciljal"!

A zdaj pa nisem več zmeden, OK ciljal si nase ...

Ne gre za dobesedno 'pomoč oz. zatekanje', gre za priznanje aktualnosti Marxove analize v luči sodobne krize kapitalizma.

OK s tem si pojasnil, namreč napisal si: " Ob vsaki globalni krizi kapitalizma se namreč vsi od Chicago boys-ev do nobelovcev – ekonomistov zatečejo po nasvete k Marxu." Ker si pojasnil ne vidim nobene potrebe po objavljanju imen nobeleovcev in citiranju tekstov. No mogoče bolj za "firbec", kateri od teh je "friedmanovec"?

Ne bodi zloben in prostaški!

Zloben? Za to žalitev terjam opravičilo ...

Pa saj prav o tem pišem v enem od postov: gre za fiktivni kapital, ki nima več nobene zveze z dogajanjem v realnem sektorju. Gre za manično napihovanje finančnih balonov.

Evo zopet ponavljam vprašanje, zakaj si potem kritiko tistega clipa potem utemeljeval z razumevanjem denarja kot blagovnega denarja?

Ne, nima svojega izvora v delu. To sem v različnih kontekstih že večkrat poudaril in ne razumem, zakaj veno znova sprašuješ. Pa tudi to sem že izpostavil, da je FED med emisijskimi bankami v privilegiranem položaju, ker je dolar svetovna rezervna valuta in lahko FED inflacijske učinke tiskanja denarja prevali na imetnike dolarskih depozitov po vsem svetu. Tega ne more nobena druga banka. In prav zato skušajo države BRIC + Kitajska zrušiti dolar kot svetovno valuto.

Isto vprašanje kot zgoraj z dodatkom, kaj is potem takem tam sploh želel reči?

Ne, ta ideja ni več vzdržna. Tudi razloge za to sem pojasnil.

Isto vprašanje kot zgoraj.

Pa o kakšnih 'analizah na buržoaznih teorijah' kar naprej brbljaš? Kdo vztraja na 'buržoaznih teorijah'?? Jaz sem gotovo zadnji, ki bi to počel.

Ja za božjo voljo kako pa naj si potem pojasnim tvojo analizo "grške krize"? Daj bodi dober in mi povej kaj marksističnega je bilo v tvojih ugotovitvah o lenih in lažnivih Grkih, ter temu kako je Merklova prav povedala, ko je rekla pa naj prodajo otoke. Torej kje je tu marksistična analiza "grške krize", pa ne zgolj te. Potem, kje je v tvoji analizi kaj marksističnega v trditvi, da si absolutno proti odpisu dolgov prezadolženim država? Mi lahko ta tvoj odklonilen odnos pojasniš z marksistično teorijo?

Tvoj nabor "najinspirativnejših in najproduktivnejših sodobnih marksističnih del" je reprezentativen in ažuren. A – kot rečeno – gre za parcialne poglede, za popravljanje "izpustov, tišin in spregledov" v Marxovem opusu, ne pa za celovito, grandiozno sintezo pogledov na krize sodobnega kapitalizma po mojstrovem vzoru. Na to še čakamo.

Ah vojko no ... Pa kaj ti zdaj pričakuješ "novega" Marxa? Kot bi v (splošni) filozofiji čakali na novega Hegla. Pa saj ne gre za to. Marxova analiza je na veliko področjih povsem zadostna, sodobne marksistične teorije pač, v okviru osnovnih marksističnih premis, premišljujejo in raziskujejo področja, ki jih pač Marx ali pa klasične marksistične teorije niso. Nihče, verjamem da je temu tako, od teh raziskovalcev nima ambicije "postati" novi Marx.

Poleg tega, seštevek parcialnih pogledov da lahko dovolj dober celovit pogled na problematiko, ki jo obravnava. Pri tebi opažam neko nenehno čakanje, pa naj si bo to ToE, ali pa "novi Marx", čakanje na neko dokončno pojasnilo vsega. Hudiča, kot bi klical po "bogu".

Ne razumem pripombe.

Beri višje zgoraj.

Ne razumem. Kakšno infantilno sklepanje pa je tole, za božjo voljo: "/... pa saj banke ne multiplicirajo realnega evra zato ker nimajo drugega dela, temveč da ga po, za njih, čimbolj ugodni ceni prodajajo na trgu, torej posojajo."??????? Ja zaboga, kdo pa je trdil, da banke "multiplicirajo realne evre zato ker nimajo drugega dela"????? Kako lahko sploh prideš na takšno smešno in bizarno idejo?

Infantilno je lahko zgolj tvoje razumevanje tega mojega stavka, z dodatkom seveda, da gre zopet za "izmotavanje". Primer: Začnejo se spomladanska vrtna dela in ti okopavaš vrt vrt, ko te sosed vpraša, zakaj to počneš, pa mu odvrneš, ker nimam drugega dela. Skratka cinizem ...

Zdaj pa če imaš voljo in željo, lahko odgovoriš na tisti moj pomislek.

[vojko]

Problemi je napisal:

Clip je zanimiv brain-storming o današnjem trenutku razumevanja fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju."

Ljudje, ki sodelujejo v clipu niso ljudje iz kapitalističnega finančnega sistema, temveč se ljudje, ki se borijo proti temu kapitalističnemu finančnemu sistemu. Evo tukaj lahko celo podpišeš njihovo peticijo: http://www.positivemoney.org/wp-content ... mplate.php; tu pa lahko prebereš za kaj sploh gre: http://www.positivemoney.org/about/.


Ti mi pa tu nabijaš o tem ali Londonski City ni "v središču kapitalističnega finančnega sistema" .

Ne morem verjeti, da ne razumeš poante: fenomen finančne krize, kot ga vidijo ljudje, ki so V SREDIŠČU kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju."
City of London je v kontekstu mojega razmišljanja geografski pojem, ne politekonomski ali ideološki, problemi. Nisem napisal, kar mi vztrajno insinuiraš, "Ljudje, ki sodelujejo v clipu so ljudje iz kapitalističnega finančnega sistema." Ampak (in to spremeni vse: "/...ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju." To so ljudje, ki živijo in delajo v Cityju, kar je svetlobna leta daleč od trditve, da se strinjajo s filozofijo in etiko, ki jo predstavlja City kot metafora za finančno središče sveta. Poskušal bom še drugače – in to je moj zadnji, obupni poskus: "razumevanje fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju", je drugačno od ljudi, ki ne živijo tam, ampak recimo v New Delhiju, Sani ali Reykyaviku. Njih je City stigmatiziral, ker živijo v finančnem in bančnem središču kapitalizma, gledajo eo ipso na stvari drugače, kot mi iz province.
To, da živijo in delajo tam pa jih nikakor ne prekludira, da bi kritizirali vse, kar pojem 'City' predstavlja.

A zdaj pa nisem več zmeden, OK ciljal si nase ...

Dobro, vzeto na znanje, samo da ne boš potem cvilil, ko bom tudi jaz uporabil to tvojo pritlehno metodo...

Zloben? Za to žalitev terjam opravičilo ...

Malo morgen! Tvoj očitek, da gre pri tej debati za mojo "(samo)promocijo" je zloben, ker ti nisem dal nikoli nobenega povoda za takšen očitek. Da ne gre za naključje ali spodrsljaj, kaže tudi tvoja strupena pritrditev, da sem s sintagmo: 'solidno poznavanje mojstrovega opusa' mislil nase...

Evo zopet ponavljam vprašanje, zakaj si potem kritiko tistega clipa potem utemeljeval z razumevanjem denarja kot blagovnega denarja?

Iz podobnega razloga, kot se zahteva znanje poštevanke, prej ko se lotiš infinitezimalnega računa. Ali po zidarsko, če ti je bližje: najprej postavimo trdne temelje zgradbe, nato streho. Ali biološko: brez razumevanja evolucije vrste ne moreš razumeti evolucije pripadnika te vrste.

Ja za božjo voljo kako pa naj si potem pojasnim tvojo analizo "grške krize"? Daj bodi dober in mi povej kaj marksističnega je bilo v tvojih ugotovitvah o lenih in lažnivih Grkih, ter temu kako je Merklova prav povedala, ko je rekla pa naj prodajo otoke. Torej kje je tu marksistična analiza "grške krize", pa ne zgolj te. Potem, kje je v tvoji analizi kaj marksističnega v trditvi, da si absolutno proti odpisu dolgov prezadolženim država? Mi lahko ta tvoj odklonilen odnos pojasniš z marksistično teorijo?

Čisto preprosto. Marx si ni predstavljal 'kritike vsega obstoječega' na ta način, da bi rušili kapitalizem tako, da dolžniki ne bi odplačevali svojih dolgov, da bi goljufali, lagali in prirejali knjigovodske podatke, da bi se dolžniki z visokimi prihodki (ki so rezultat zadolževanja) smejali tistim z nizkimi, da več kot tretjino davkov ne bi bilo pobranih, pa ni bilo sankcij, ipd. V tem smislu je Merklova imela prav in prepričan sem, da bi ji tudi slavni rojak iz Triera pritrdil. Marx je bil vzor moralne integritete in mu na misel ni padlo, da bi ZNOTRAJ SISTEMA goljufal, kradel, se izmikal vračanju dolgov ali plačevanju davkov – ali pa podpiral takšno raboto. Marx je bil za rušenje sistema, ne pa za eskiviranje in ekstenzivno kršenje norm obligacijskega in davčnega prava.

Proti odpisu dolgov sem zaradi moralnega hazarda, ki ga nosi takšno sporočilo: nakoplji si ogromne dolgove, desetletja lagodno živi daleč preko svojih zmožnosti, ko pa pridejo upniki, jim zabrusi: "Sem nelikviden, odpišite mi dolgove in mi dajte nove"!

Ah vojko no ... Pa kaj ti zdaj pričakuješ "novega" Marxa? Kot bi v (splošni) filozofiji čakali na novega Hegla. Nihče, verjamem da je temu tako, od teh raziskovalcev nima ambicije "postati" novi Marx.

Po statistični verjetnosti se bo slej ko prej pojavil...

Pa saj ne gre za to. Marxova analiza je na veliko področjih povsem zadostna, sodobne marksistične teorije pač, v okviru osnovnih marksističnih premis, premišljujejo in raziskujejo področja, ki jih pač Marx ali pa klasične marksistične teorije niso.

Soglašam.

Nihče, verjamem da je temu tako, od teh raziskovalcev nima ambicije "postati" novi Marx.

Vsak briljanten mlad makroekonomist se loti znanstvene kariere s takšnim (tihim) upanjem. Sicer se ne bi podal v akademske vode in bi ostal recimo 'product manager' v kakšni multinacionalki...

Poleg tega, seštevek parcialnih pogledov da lahko dovolj dober celovit pogled na problematiko, ki jo obravnava. Pri tebi opažam neko nenehno čakanje, pa naj si bo to ToE, ali pa "novi Marx", čakanje na neko dokončno pojasnilo vsega. Hudiča, kot bi klical po "bogu".

S prvim delom se strinjam.
Ne gre za 'končno pojasnilo'. Takšne nebuloze so v domeni religij.

Infantilno je lahko zgolj tvoje razumevanje tega mojega stavka, z dodatkom seveda, da gre zopet za "izmotavanje". Primer: Začnejo se spomladanska vrtna dela in ti okopavaš vrt vrt, ko te sosed vpraša, zakaj to počneš, pa mu odvrneš, ker nimam drugega dela. Skratka cinizem ...

Ne razumem metafore z 'okopavanjem vrta'. Mene je vrglo, ko si sploh pomislil na kaj tako bizarnega, da bi banke 'multiplicirale realne evre zato ker nimajo drugega dela'. Namreč, že sedmošolci vedo, zakaj banke obstajajo in zakaj "multiplicirajo" depozite.

Zdaj pa če imaš voljo in željo, lahko odgovoriš na tisti moj pomislek.

Storjeno! Beri spredaj!

[bargo]

Storjeno! Beri spredaj!

Lepo je bilo to, potrebna je glasba.


Siddharta - Lunanai

So mi dali te, ki dan kradejo,
So mi dali prevarante.
Zdaj ne vem,
če bi našel domov,
Zato drugam bom šel.
Daj,
če nisi dojel in nisi verjel ti povem le:
Če bo jutro naslednjega dne in smejal se bom drugje

(Ej, le do kam znal bi? Ej, le do kam, sam si?!)

So mi dejali, da sam bom ostal.
So mi dajali osamljeni stol.

Ne mine dan, ko ne nosim okov.

Evo zopet ponavljam vprašanje, zakaj si potem kritiko tistega clipa potem utemeljeval z razumevanjem denarja kot blagovnega denarja?

Iz podobnega razloga, kot se zahteva znanje poštevanke, prej ko se lotiš infinitezimalnega računa. Ali po zidarsko, če ti je bližje: najprej postavimo trdne temelje zgradbe, nato streho. Ali biološko: brez razumevanja evolucije vrste ne moreš razumeti evolucije pripadnika te vrste.

Wav. Odlično Vojko. Povej tole Merlinu, ki gradi iz oblakov v oblakih.

Vsak briljanten mlad makroekonomist se loti znanstvene kariere s takšnim (tihim) upanjem. Sicer se ne bi podal v akademske vode in bi ostal recimo 'product manager' v kakšni multinacionalki...

Saj, samo pot je fax, nato realni svet in šele nato akademske vode, a ne?

Ko se ljudje enkrat navadijo na institucije, na koncu dobijo občutek, da je prav njihova institucija predstavlja pravi in pravilen način dela ..., kot posledica tega, se socialne organizacije običajno počasi spreminjajo in kar je najpomembneje, le-te obstajajo še dolgo po tem, ko je potreba po njihovem obstoju že zdavnaj prenehala. Včasih se tudi zdi, da z ohranjanjem obstoja le-te, lahko nastane morija in celo nevarnost. S.I. Hayakawa.

Mater pogrešam Rocka.

[problemi]

Ne morem verjeti, da ne razumeš poante: fenomen finančne krize, kot ga vidijo ljudje, ki so V SREDIŠČU kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju."
City of London je v kontekstu mojega razmišljanja geografski pojem, ne politekonomski ali ideološki, problemi. Nisem napisal, kar mi vztrajno insinuiraš, "Ljudje, ki sodelujejo v clipu so ljudje iz kapitalističnega finančnega sistema." Ampak (in to spremeni vse: "/...ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju." To so ljudje, ki živijo in delajo v Cityju, kar je svetlobna leta daleč od trditve, da se strinjajo s filozofijo in etiko, ki jo predstavlja City kot metafora za finančno središče sveta. Poskušal bom še drugače – in to je moj zadnji, obupni poskus: "razumevanje fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju", je drugačno od ljudi, ki ne živijo tam, ampak recimo v New Delhiju, Sani ali Reykyaviku. Njih je City stigmatiziral, ker živijo v finančnem in bančnem središču kapitalizma, gledajo eo ipso na stvari drugače, kot mi iz province.
To, da živijo in delajo tam pa jih nikakor ne prekludira, da bi kritizirali vse, kar pojem 'City' predstavlja.

Tako obupnega poskusa "izmotavanja" pa že dolgo nisem bral. Zakaj?

City of London je v kontekstu mojega razmišljanja geografski pojem, ne politekonomski ali ideološki, problemi.

Vem, da je in je to v kontekstu obravnave finančnega sektorja, bank, financiranja, dolgov, povsem nepomemben podatek, povsem izven konteksta.

To so ljudje, ki živijo in delajo v Cityju, kar je svetlobna leta daleč od trditve, da se strinjajo s filozofijo in etiko, ki jo predstavlja City kot metafora za finančno središče sveta.

Ta, da živijo in delajo v Cityju je povsem irelevanten podatek, ker bi lahko živeli tudi v Ljubljani ali pa na Ravnah na Koroškem pa bi bilo isto. Tudi sam lokacija finančnega središča, pa naj bi le to bilo kjer koli na te tem svetu, je povsem irelevanten podatek.

Poskušal bom še drugače – in to je moj zadnji, obupni poskus: "razumevanje fenomena denarja skozi oči ljudi, ki so v središču kapitalističnega finančnega sistema – londonskem Cityju", je drugačno od ljudi, ki ne živijo tam, ampak recimo v New Delhiju, Sani ali Reykyaviku. Njih je City stigmatiziral, ker živijo v finančnem in bančnem središču kapitalizma, gledajo eo ipso na stvari drugače, kot mi iz province.

In tu pridemo do kronskega dokaza o "izmotavanju", to enostavno ni res, razumevanje fenomena denarja, ki se producira v finančnem sektorju, je povsod enako. Za tiste pač, ki sploh razumejo delovanje finančnega sektorja. Reči, da nekdo, ki živi c Cityju drugače razume fenomen denarja kot nekdo, ki živi v Liverpoolu ali pa Dublinu ali pa v Ljubljani je navadna nebuloza. Bom pojasnil s primerom: Black-Scholesovo enačbo (http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem) razumejo vsi, tako v Ljubljani kot v Cityju.

Ampak, ker gre za nepomembno se ne bom več vtikal v tisti tvoj stavek.

Dobro, vzeto na znanje, samo da ne boš potem cvilil, ko bom tudi jaz uporabil to tvojo pritlehno metodo...

Ti kar, seveda ...

Malo morgen! Tvoj očitek, da gre pri tej debati za mojo "(samo)promocijo" je zloben, ker ti nisem dal nikoli nobenega povoda za takšen očitek. Da ne gre za naključje ali spodrsljaj, kaže tudi tvoja strupena pritrditev, da sem s sintagmo: 'solidno poznavanje mojstrovega opusa' mislil nase...

Iz podobnega razloga, kot se zahteva znanje poštevanke, prej ko se lotiš infinitezimalnega računa. Ali po zidarsko, če ti je bližje: najprej postavimo trdne temelje zgradbe, nato streho. Ali biološko: brez razumevanja evolucije vrste ne moreš razumeti evolucije pripadnika te vrste.

Čista nebuloza. Sploh ker sam ugotavljaš, da gre za dva povsem različna sektorja, kjer je v prvem denar vezan na delo, če ne kompliciram, v drugem (finančnem) pa ne več. Torej katere kvalitete prinaša finančnemu sektorju vednost o denarju kot blagovnemu denarju, če je to v njihovem poslovanju povsem irelevantno.

Skratka, imam občutek, da si se zapodil v neko kritiko katere nisi najbolje premislil oziroma tvoja kritika je bila tipičen argument proti "slamnatemu možu".

Čisto preprosto. Marx si ni predstavljal 'kritike vsega obstoječega' na ta način, da bi rušili kapitalizem tako, da dolžniki ne bi odplačevali svojih dolgov, da bi goljufali, lagali in prirejali knjigovodske podatke, da bi se dolžniki z visokimi prihodki (ki so rezultat zadolževanja) smejali tistim z nizkimi, da več kot tretjino davkov ne bi bilo pobranih, pa ni bilo sankcij, ipd. V tem smislu je Merklova imela prav in prepričan sem, da bi ji tudi slavni rojak iz Triera pritrdil. Marx je bil vzor moralne integritete in mu na misel ni padlo, da bi ZNOTRAJ SISTEMA goljufal, kradel, se izmikal vračanju dolgov ali plačevanju davkov – ali pa podpiral takšno raboto. Marx je bil za rušenje sistema, ne pa za eskiviranje in ekstenzivno kršenje norm obligacijskega in davčnega prava.

Marx, za razliko od tebe, bi razumel oziroma je razumel, kaj pomeni struktura in kaj pomeni ideologija in kako le ti generirata, ustvarjata, determinirata našo družbeno zavest. Marx bi razumel, kako kapitalistični način produkcije generira potrošniško družbo, nek družbeni fenomen, ki se pojavi in začne razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Izreči zgornje je znak tvojega dejanskega nerazumevanja Marxa oziroma marksizma. Sploh glede na tvoje prepričanje kako bi Marx pritrdil Merklovi. Ampak bom pustil, da sam malce razmisliš, če pa ti ne bo šlo ti bom pomagal.

Proti odpisu dolgov sem zaradi moralnega hazarda, ki ga nosi takšno sporočilo: nakoplji si ogromne dolgove, desetletja lagodno živi daleč preko svojih zmožnosti, ko pa pridejo upniki, jim zabrusi: "Sem nelikviden, odpišite mi dolgove in mi dajte nove"!

Nihče ne govori o odpisu dolgov različnim totalitarnim režimom, diktatorjem, despotom itn. ki so se zadolževali za lastno uživanje in kopičenje orožja s katerim so ohranjali svojo hegemonijo in zatirali narod.

Vsak briljanten mlad makroekonomist se loti znanstvene kariere s takšnim (tihim) upanjem. Sicer se ne bi podal v akademske vode in bi ostal recimo 'product manager' v kakšni multinacionalki...

Mah, nisem prepričan, ampak ...

Namreč, že sedmošolci vedo, zakaj banke obstajajo in zakaj "multiplicirajo" depozite.

Ja sedmošolci ja, ampak pri tebi tega ni bilo zaznati, kot da si pozabil na to dejstvo. Torej, če je njihov cilj takšen, kako tega potem ne moreš umestiti v kontekst finančne krize, tudi tiste v Grčiji?

[vojko]

Problemi je napisal:

Tako obupnega poskusa "izmotavanja" pa že dolgo nisem bral. Zakaj?

Zato, ker si očitno dosegel svoj plafon razumevanja temeljnih vzrokov cikličnih kriz v modernem kapitalizmu. Manjka fundament, temelj, zato se ti tvoje hišice iz kart kar naprej podirajo. Hitro v kakšno knjižnico in za začetek poskusi mojstrovo (z 'mojstrom' NE mislim sebe!) Die Theorien über den Mehrwert in Zusammenbruchstheorie (tu bo malo težje, ker so te teorije raztresene po celem mojstrovem opusu in fragmentarne). Torej tvoja domača naloga je približno takale:

"Unsere Aufgabe besteht darin, zu zeigen, wie der kapitalistische Reproduktionsprozess durch Ursachen, die aus dem Wirtschaftskreislauf selbst entspringen, notwendig in zyklischen, also periodisch sich wiederholenden Auf- und Abstiegsbewegungen verläuft und schließlich zum Zusammenbruch des kapitalistischen Systems führt.“ (Tako pregnantno in srčkano preprosto jo je formuliral veliki politekonomist Henryk Grossmann).

Na izpit lahko prideš okoli božiča, če boš garal…

Vem, da je in je to v kontekstu obravnave finančnega sektorja, bank, financiranja, dolgov, povsem nepomemben podatek, povsem izven konteksta.

Klasičen primer nerazumevanja vpliva intelektualnega okolja na formiranje predstav, idej, skratka na Weltannschauung. Takole mimogrede, za vajo v logičnem sklepanju: zakaj misliš, da je Marx odšel v eksil prav London, ne pa recimo v Clacton-on the sea, Weeley ali St. Osyth? Tam bi imel božji mir, bil bi 'Far From the Madding Crowd', sit venia verbo in če si sposodim naslov znamenitega romana T. Hardyja. Zakaj kot magnet priteguje Big Apple vse, ki karkoli pomenijo v mednarodnem velebančništvu? Pa menda ja ne zato, ker je tam boljši zrak in ker je mesto, kjer je center svetovnega dogajanja v financah in bančništvu, "povsem nepomemben podatek"?

Ta da živijo in delajo v Cityju je povsem irelevanten podatek, ker bi lahko živeli tudi v Ljubljani ali pa na Ravnah na Koroškem pa bi bilo isto. Tudi sam lokacija finančnega središča, pa naj bi le to bilo kjer koli na te tem svetu, je povsem irelevanten podatek.

"Irelevanten podatek" samo po infantilnih in rovtarsko obarvanih predstavah malega problemija! Mimogrede, če je to 'povsem irelevanten podatek', zakaj pa ne prihaja iz Ljubljane ali iz Raven nobena prodorna in globalno odmevna analiza sedanje ekonomsko-finančne krize, zakaj ni tu 'valilnica' cutting edge hipotez o smereh ukrepanja, da bi zajezili krizo ali – bog obvaruj! – celo našli učinkovito zdravilo za hudo oboleli in ostareli kapitalizem? Naključje, praviš, kaj?

In tu pridemo do kronskega dokaza o "izmotavanju", to enostavno ni res, razumevanje fenomena denarja, ki se producira v finančnem sektorju, je povsod enako. Za tiste pač, ki sploh razumejo delovanje finančnega sektorja. Reči, da nekdo, ki živi c Cityju drugače razume fenomen denarja kot nekdo, ki živi v Liverpoolu ali pa Dublinu ali pa v Ljubljani je navadna nebuloza. Bom pojasnil s primerom: Black-Scholesovo enačbo (http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem) razumejo vsi, tako v Ljubljani kot v Cityju.

Ne, problemi, to je "kronski dokaz" o tvojem nerazumevanju vpliva intelektualnega okolja na formiranje intelektualneg profila in pogledov ljudi.
Seveda kmet iz Rovt (pa tudi možakar iz Ljubljane) drugače razume in dojema "fenomen denarja", kot recimo borznik v Cityju, ki vsak dan obrača milijarde evrov in ima holistični pregled nad dogajanjem na svetovnem monetarnem trgu. Tudi borznik na Ljubljanski borzi (cca 4 milijone EUR prometa/dan) ima drugačno percepcijo dogajanja kot tisti v Cityju (med 5-10 milijardami EUR /dan).

Tole tvoje postavljanje s tisto enačbo je bilo pa resnično patetično. Morda bi dodal, da tudi Einsteinovo enačbo razumejo vsi enako, tako v Dublinu kot v Ljubljani, če te bo to kaj potolažilo…

Ampak, ker gre za nepomembno se ne bom več vtikal v tisti tvoj stavek.

Zelo modro!

Čista nebuloza. Sploh ker sam ugotavljaš, da gre za dva povsem različna sektorja, kjer je v prvem denar vezan na delo, če ne kompliciram, v drugem (finančnem) pa ne več. Torej katere kvalitete prinaša finančnemu sektorju vednost o denarju kot blagovnemu denarju, če je to v njihovem poslovanju povsem irelevantno.

Skratka, imam občutek, da si se zapodil v neko kritiko katere nisi najbolje premislil oziroma tvoja kritika je bila tipičen argument proti "slamnatemu možu".

Čisto nerazumevanje materije, o kateri teče beseda. Problemi, ne "vednost" o denarju, ampak o posledicah ravnanja bankirjev, kjer je pretrgana vez z realnim sektorjem govoriva, če si se malo izgubil…

Marx, za razliko od tebe, bi razumel oziroma je razumel, kaj pomeni struktura in kaj pomeni ideologija in kako le ti generirata, ustvarjata, determinirata našo družbeno zavest. Marx bi razumel, kako kapitalistični način produkcije generira potrošniško družbo, nek družbeni fenomen, ki se pojavi in začne razvijati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Izreči zgornje je znak tvojega dejanskega nerazumevanja Marxa oziroma marksizma. Sploh glede na tvoje prepričanje kako bi Marx pritrdil Merklovi. Ampak bom pustil, da sam malce razmisliš, če pa ti ne bo šlo ti bom pomagal.

Ponavljam: vedno sem spoštoval in cenil mnenja in sodbe strokovnajkov…
Torej, ti boš kot poznavalec Marxa že vedel, kaj bi on razumel in česa jaz ne bi…

Mimogrede, tole tvoje jahanje na nekakšni 'strukturi in ideologiji", ki ne samo da ne spadata v materilano bazo družbe, ne spadata niti v njeno superstrukturo in imata zato najmanj neposredno zvezo s tem, o čemer 'divaniva', plastično kaže, da si se izgubil, problemi…

Die Theorien über den Mehrwert in Zusammenbruchstheorie…

Nihče ne govori o odpisu dolgov različnim totalitarnim režimom, diktatorjem, despotom itn. ki so se zadolževali za lastno uživanje in kopičenje orožja s katerim so ohranjali svojo hegemonijo in zatirali narod.

Seveda ne, saj v Grčiji – kolikor mi je znano – zadnjih 10-15 let ni bilo na oblasti klasičnih "diktatorjev, despotov itn. ki so se zadolževali za lastno uživanje in kopičenje orožja s katerim so ohranjali svojo hegemonijo in zatirali narod." Bili so pač povprečno butasti politiki, krivi pa so enostavno zato, ker so živeli na tuj (nemški in francoski) račun, lagali o višini dolžniške luknje, ponarejali državne bilance, dovoljevali skorumpirano, nesposobno, toda kraljevsko plačano državno upravo in niso bili sposobni pobrati davkov. In za nagrado bi jim ti odpisal dolgove?

Ja sedmošolci ja, ampak pri tebi tega ni bilo zaznati, kot da si pozabil na to dejstvo. Torej, če je njihov cilj takšen, kako tega potem ne moreš umestiti v kontekst finančne krize, tudi tiste v Grčiji?

Ah, no, problemi, boš preskočil lastno senco?

[bargo]

Seveda kmet iz Rovt (pa tudi možakar iz Ljubljane) drugače razume in dojema "fenomen denarja", kot recimo borznik v Cityju, ki vsak dan obrača milijarde evrov in ima holistični pregled nad dogajanjem na svetovnem monetarnem trgu. Tudi borznik na Ljubljanski borzi (cca 4 milijone EUR prometa/dan) ima drugačno percepcijo dogajanja kot tisti v Cityju (med 5-10 milijardami EUR /dan).

Tole tvoje postavljanje s tisto enačbo je bilo pa resnično patetično. Morda bi dodal, da tudi Einsteinovo enačbo razumejo vsi enako, tako v Dublinu kot v Ljubljani, če te bo to kaj potolažilo…

hm. Londonski city in Big Apple sta povezana z komunikacijsko povezavo, čigar hitrost prenosa informacij je cca. 1/3 svetlobne hitrosti. Vprašanje je torej Kdo ali kaj dejansko sploh še trguje?, programerji, programi ali še zmeraj borzni posredniki? Težko verjamem, da so se borzniki naučili programirati. Predvidevam, da v tem konkretnem primeru Baldrijan resnično ne more več pomagati, potrebna je bolj ciljno naravna substanca, a ne?

Potem je tukaj še problem z časom. Naravna prednost, ki jo imajo Japonci, saj se borzni dan v Tokyo zmeraj začne 12 ur prej.

Kako je že z začetnimi pogoji in kaotičnimi sistemi, ki generirajo informacije? Mater, Shrink in Co. ne opravlja svojih dolžnosti.


Korak po korak

[vojko]

Seveda kmet iz Rovt (pa tudi možakar iz Ljubljane) drugače razume in dojema "fenomen denarja", kot recimo borznik v Cityju, ki vsak dan obrača milijarde evrov in ima holistični pregled nad dogajanjem na svetovnem monetarnem trgu. Tudi borznik na Ljubljanski borzi (cca 4 milijone EUR prometa/dan) ima drugačno percepcijo dogajanja kot tisti v Cityju (med 5-10 milijardami EUR /dan).

Tole tvoje postavljanje s tisto enačbo je bilo pa resnično patetično. Morda bi dodal, da tudi Einsteinovo enačbo razumejo vsi enako, tako v Dublinu kot v Ljubljani, če te bo to kaj potolažilo…

hm. Londonski city in Big Apple sta povezana z komunikacijsko povezavo, čigar hitrost prenosa informacij je cca. 1/3 svetlobne hitrosti. Vprašanje je torej Kdo ali kaj dejansko sploh še trguje?, programerji, programi ali še zmeraj borzni posredniki? Težko verjamem, da so se borzniki naučili programirati. Predvidevam, da v tem konkretnem primeru Baldrijan resnično ne more več pomagati, potrebna je bolj ciljno naravna substanca, a ne?

Potem je tukaj še problem z časom. Naravna prednost, ki jo imajo Japonci, saj se borzni dan v Tokyo zmeraj začne 12 ur prej.

Kako je že z začetnimi pogoji in kaotičnimi sistemi, ki generirajo informacije? Mater, Shrink in Co. ne opravlja svojih dolžnosti.


Korak po korak

Trgujejo borzni posredniki (mandanti tistih, ki imajo denar) z INFORMACIJAMI. Tu vskočiš ti...

[bargo]

Seveda kmet iz Rovt (pa tudi možakar iz Ljubljane) drugače razume in dojema "fenomen denarja", kot recimo borznik v Cityju, ki vsak dan obrača milijarde evrov in ima holistični pregled nad dogajanjem na svetovnem monetarnem trgu. Tudi borznik na Ljubljanski borzi (cca 4 milijone EUR prometa/dan) ima drugačno percepcijo dogajanja kot tisti v Cityju (med 5-10 milijardami EUR /dan).

Tole tvoje postavljanje s tisto enačbo je bilo pa resnično patetično. Morda bi dodal, da tudi Einsteinovo enačbo razumejo vsi enako, tako v Dublinu kot v Ljubljani, če te bo to kaj potolažilo…

hm. Londonski city in Big Apple sta povezana z komunikacijsko povezavo, čigar hitrost prenosa informacij je cca. 1/3 svetlobne hitrosti. Vprašanje je torej Kdo ali kaj dejansko sploh še trguje?, programerji, programi ali še zmeraj borzni posredniki? Težko verjamem, da so se borzniki naučili programirati. Predvidevam, da v tem konkretnem primeru Baldrijan resnično ne more več pomagati, potrebna je bolj ciljno naravna substanca, a ne?

Potem je tukaj še problem z časom. Naravna prednost, ki jo imajo Japonci, saj se borzni dan v Tokyo zmeraj začne 12 ur prej.

Kako je že z začetnimi pogoji in kaotičnimi sistemi, ki generirajo informacije? Mater, Shrink in Co. ne opravlja svojih dolžnosti.


Korak po korak

Trgujejo borzni posredniki (mandanti tistih, ki imajo denar) z INFORMACIJAMI. Tu vskočiš ti...

Ah, tudi mi smo samo mezdni delavci, mogoče delavci znanja, vendar predvsem delavci in še to taki, na katerih danes vsi jahajo. Neke vrste sodobni rudarji.

[problemi]

Zato, ker si očitno dosegel svoj plafon razumevanja temeljnih vzrokov cikličnih kriz v modernem kapitalizmu. Manjka fundament, temelj, zato se ti tvoje hišice iz kart kar naprej podirajo. Hitro v kakšno knjižnico in za začetek poskusi mojstrovo (z 'mojstrom' NE mislim sebe!) Die Theorien über den Mehrwert in Zusammenbruchstheorie (tu bo malo težje, ker so te teorije raztresene po celem mojstrovem opusu in fragmentarne). Torej tvoja domača naloga je približno takale:

"Unsere Aufgabe besteht darin, zu zeigen, wie der kapitalistische Reproduktionsprozess durch Ursachen, die aus dem Wirtschaftskreislauf selbst entspringen, notwendig in zyklischen, also periodisch sich wiederholenden Auf- und Abstiegsbewegungen verläuft und schließlich zum Zusammenbruch des kapitalistischen Systems führt.“ (Tako pregnantno in srčkano preprosto jo je formuliral veliki politekonomist Henryk Grossmann).

Na izpit lahko prideš okoli božiča, če boš garal…

IDIOT, lahko mi citiraš kar koli, kompleten Marxov opus, pa še ostale marksiste dodaj, pa to ne bo imelo zveze s tistim na kar sem te opozoril. In ponovno, gre za tipičnega "slamnatega moža".

Klasičen primer nerazumevanja vpliva intelektualnega okolja na formiranje predstav, idej, skratka na Weltannschauung. Takole mimogrede, za vajo v logičnem sklepanju: zakaj misliš, da je Marx odšel v eksil prav London, ne pa recimo v Clacton-on the sea, Weeley ali St. Osyth? Tam bi imel božji mir, bil bi 'Far From the Madding Crowd', sit venia verbo in če si sposodim naslov znamenitega romana T. Hardyja. Zakaj kot magnet priteguje Big Apple vse, ki karkoli pomenijo v mednarodnem velebančništvu? Pa menda ja ne zato, ker je tam boljši zrak in ker je mesto, kjer je center svetovnega dogajanja v financah in bančništvu, "povsem nepomemben podatek"?

IDIOT – drugič, za samo razumevanje finančnega sistema je povsem nepomembno kam je ta umeščen, lahko bi bil kjer koli pa to ne bi ničesar spremenilo. Bi bili pač finančni strokovnjaki tam skoncentrirani. Tvoje idiotsko nabijanje je moč razumeti, kot da če ne bi bilo Cerna ne bi imeli teroristki fiziki kje premišljati o svojih teorijah in pa, da tisti ki pa so v Cernu bolje razumejo teoretsko fiziko s tega področja kot oni ki so recimo zgolj nekje v Indiji ali pa kaj vem recimo v Stanfordu.

Torej ne klati neumnosti in "slamnatih mož".

"Irelevanten podatek" samo po infantilnih in rovtarsko obarvanih predstavah malega problemija! Mimogrede, če je to 'povsem irelevanten podatek', zakaj pa ne prihaja iz Ljubljane ali iz Raven nobena prodorna in globalno odmevna analiza sedanje ekonomsko-finančne krize, zakaj ni tu 'valilnica' cutting edge hipotez o smereh ukrepanja, da bi zajezili krizo ali – bog obvaruj! – celo našli učinkovito zdravilo za hudo oboleli in ostareli kapitalizem? Naključje, praviš, kaj?

Ma ti si dejansko manjvrednostno zakompleksan hlapčevski bebo. Tudi slovenske univerze producirajo, v okviru polja raziskav, kvalitetne analize.

In pa večina analiz prihaja s svetovnih univerz in raziskovalnih inštitutov in ne iz London Citya ali pa Wall streata.

Ne, problemi, to je "kronski dokaz" o tvojem nerazumevanju vpliva intelektualnega okolja na formiranje intelektualneg profila in pogledov ljudi.

Vidim ja, kako je nate vplivala koroška vukojebina.

Seveda kmet iz Rovt (pa tudi možakar iz Ljubljane) drugače razume in dojema "fenomen denarja", kot recimo borznik v Cityju, ki vsak dan obrača milijarde evrov in ima holistični pregled nad dogajanjem na svetovnem monetarnem trgu. Tudi borznik na Ljubljanski borzi (cca 4 milijone EUR prometa/dan) ima drugačno percepcijo dogajanja kot tisti v Cityju (med 5-10 milijardami EUR /dan).

Ma ti si bebo, nekdo iz rovt se o temu sploh ne sprašuje, tisti ki so kvalificirani in izobraženi, da bi to razumeli, so pa razpršeni po celotnem svetu, konec koncev tudi če bi bivali v nekih rovtah.

Tole tvoje postavljanje s tisto enačbo je bilo pa resnično patetično. Morda bi dodal, da tudi Einsteinovo enačbo razumejo vsi enako, tako v Dublinu kot v Ljubljani, če te bo to kaj potolažilo…

Kaj se smejiš kretenčino? Ja a jo ne? Jo slovenski fiziki kaj manj razumejo kot tisti iz recimo Cerna? Vojko ti dejansko si idiot.

Zelo modro!

Kaj ko si ti povsem prozoren.

Čisto nerazumevanje materije, o kateri teče beseda. Problemi, ne "vednost" o denarju, ampak o posledicah ravnanja bankirjev, kjer je pretrgana vez z realnim sektorjem govoriva, če si se malo izgubil…

Bejž? Jaz sem se izgubil? Pa se ti sploh bereš? In tu mi hočeš "prodati" neko "izmotavanje", da o govorimo o posledicah ravnanja bankirjev, kjer je pretrgana vez z realnim sektorjem govoriva, istočasna pa podaš kritiko na tisti clip z analizo in razumevanjem denarja ter financ iz realnega sektorja.

Kdaj boš dojel, da si tam preprosto bluzil?

Ponavljam: vedno sem spoštoval in cenil mnenja in sodbe strokovnajkov…

Bejž, kaj ko bi jih še razumel. Da si hlapec to vem, bodi vsaj hlapec, ki razume.

Torej, ti boš kot poznavalec Marxa že vedel, kaj bi on razumel in česa jaz ne bi…

Kaj se smejiš? Demantiraj mojo trditev, ker s smeškoti tega pač ne narediš.

Mimogrede, tole tvoje jahanje na nekakšni 'strukturi in ideologiji", ki ne samo da ne spadata v materilano bazo družbe, ne spadata niti v njeno superstrukturo in imata zato najmanj neposredno zvezo s tem, o čemer 'divaniva', plastično kaže, da si se izgubil, problemi…

Ma nimaš ti pojma o pojmu kaj sem ti z tistima označevalcema sploh povedal, zato pa tu krekečeš čiste neumnosti.

Seveda ne, saj v Grčiji – kolikor mi je znano – zadnjih 10-15 let ni bilo na oblasti klasičnih "diktatorjev, despotov itn. ki so se zadolževali za lastno uživanje in kopičenje orožja s katerim so ohranjali svojo hegemonijo in zatirali narod." Bili so pač povprečno butasti politiki, krivi pa so enostavno zato, ker so živeli na tuj (nemški in francoski) račun, lagali o višini dolžniške luknje, ponarejali državne bilance, dovoljevali skorumpirano, nesposobno, toda kraljevsko plačano državno upravo in niso bili sposobni pobrati davkov. In za nagrado bi jim ti odpisal dolgove?

IDIOT, nekaj krat sem ti povedal, da en gre zgolj za Grčijo. In tu se zopet vidi tvoje popolno nerazumevanje marksistične teorije. ker če bi jo razumel, ne bi kreketal zgornjih neumnosti.

Ah, no, problemi, boš preskočil lastno senco?

Enega samcatega argumenta, ki bil vreden vsaj piškavega groša, nisi podal v celotnem postu. Ko boš sposoben česa takega se pač javi, da lahko nadaljujemo pogovor.