bargo napisal/-a:Zdi se mi, da beseda izmislek, ni najprimernejša.
Možno, vendar meni je zelo natančna. Cilja ravno na subjektivnost, torej na jezik, govorico ...
Predpostavlja, da smisla ni.
Nikakor ne želim tega vsiljevati, vendar sam smisla kot takega dejansko ne vidim. Torej smisla, ki bi predhodil človekovemu "usmišljevanju" (izmislekom) po meni ni. Konec koncev bi morala ugotoviti kakšen je smisel v tem, da je nastalo vesolje? Smisel komu?
Zdi se mi, da vsak človek mora živeti smisel, če človek ne vidi smisla, sledijo velike težave, na koncu lahko celo samomor.
S tem se pa popolnoma strinjam. In dejansko v tem vidim vso lepoto bivanja in konev koncev tudi vso svobodo bivanja, svobodo volje - ker (sploh) sogovorniki s katerimi se dalj časa pogovarjam lahko dobijo vtis, da govorim o svobodni volji in bi s tem bil kontradiktoren, naj zgolj povem, da bi moral to svojo misel bolje pojasniti - pa je tokrat ne bom - vendar ni govora o tem.
Menim tudi, da je smisel lahko eden od kriterijev, s pomočjo katerega bi lahko ločili človeka od ostalih živali.
Ja, nimam težav sprejeti to misel, vendar je to tako povezano z
govorico. Verjetno se boš strinjal, da pač ostale živali nimajo - no vsaj tak je moj ta "antropocentričen" zaključek - tako kompleksne govorice, ki bi jim omogočala razmislek o
smislu - no, obstaja možnost, da mi te govorice ne razumemo.
Smisel je torej globoko v subjektivnem. Rečemo lahko, da smo to nekaj prepoznali in nikakor ne izmislili.
Seveda je globoko v subjektivnem, subjektivno pa je globoko v
jeziku oziroma
govorici. Govorica pa je izmislek, tako v dobesednem pomenu (npr. beseda konj je izmišljena) kakor tudi v pomenu simbolno/pojmi/izmisleki.
Če zaključim, smisel torej v naravi je.
Ja, na to sem sam tudi
Romana opozoril. Je človek v naravi, torej je tudi smisel v naravi, ampak kot sem rekel, smisel enostavno ne predhodi govorečemu bitju.
