Recimo, vzemiva za primer načrtovanje poti do zadanega cilja ali ni zato potrebno abstraktno razmišljanje?
Načrtovanje poti do zadanega cilja ni (predvsem) posledica abstraktnega razmišljanja, ampak po moje bolj znajdenja v prostoru. Tu nas seveda nekatere živali močno prekašajo.
Nemogoče je meriti in še posebej ne primerjati IQ med vrstami. V bistvu je IQ test merjenje psihične starosti. To nato delimo s kronološko starostjo in pomnožimo s 100. Pri delfinih bi bil IQ po definiciji 100.Poglej, kako načrtujejo in dosežejo cilj orke:
Orcas Attack Seal
Očistile so prostor, preden so sinhrono naredile dovolj velik val, ki bo plen odplaknil naravnost v usta lovca, ki že čaka na pravem mestu. To je neverjetno natančna ocena situacije in kaže na nek način na dojemanje osnovnih zakonitosti narave, a ne?
Osnova vsakega življenja je "dojemanje" in spoštovanje "osnovnih zakonitosti narave", sicer ne bi preživele niti dneva. Vsaka žival (razen tistih, ki so osvojile nebo) se nagonsko boji višine, oz. padca z višine, divje vode, ognja, ipd.
Videl sem tudi primer, ko je tjulenj prepoznal namero ork, ter se pravočasno spustil v vodo. Sem mislil, da dela samomor. No, po napadih 4 ork, močnem penjenju morja, se je izkazalo, da je zmagal, ker so orke šle loviti druge tjulnje. Pomolil je glavo iz morja, utrujeno pogledal v smeri ork in velike brke raztegnil v nasmeh.
Kakšna je bila njegova strategija, da je preživel?
Neverjetno dobro načrtovanje in sodelovanje pri lovu imajo tudi volkovi. Mogoče je videti kako čredo srnjadi preganjajo v naprej postavljeno zasedo.
Takšno načrtovanje je vsega spoštovanja vredno, a ne?
Za takšne strategije je potrebna natančna in učinkovita komunikacija, a ne?
No, pa tudi na delitev plena ne gre pozabiti!
Bolj primerno orodje za merjenje intelektualnih sposobnosti je zato EQ ali "encefalizacijski količnik" (encephalization quotient). O tem sem že pisal v nekem drugem kontekstu. To je razmerje med težo dejanske možganske mase in predpostavljene možganske mase za živali dane velikosti. Ta meritev predpostavlja, da večje kot je to število, večja je inteligenca. Človeški EQ je 7,0. EQ za velike opice, slone, šimpanze in kite je približno 1,8-2,3, kar pomeni, da imajo manjše možgane za svojo velikost telesa kot pa ljudje. EQ delfinov je 4,2, najbližje EQ glede na človeka kot katerakoli druga žival. Vendar nas loči še vedno skoraj 100% razlike. Poleg tega nekateri znanstveniki domnevajo, da gre velik volumen delfinov pripisati njihovi visoko razviti eholokaciji.
Ti pa ne pozabi na delovanje dialektičnega zakona prehoda kvantitete v kvaliteto!hm. Ne pozabi da gre za evolucijo in ne revolucijo.
Na neki stopnji evolucije so se naši možgani tako razvili, da so pomenili novo kvaliteto v živalskem svetu. Menijo, da se je ta preskok zgodil s pojavom vrste Homo, pred kakšnima dvema milijonoma let. Australopithecus je imel možgane malo večje od velikih opic (cca 400 cm*3), že pri Homo erectusu pa se je njihov volumen podvojil. Drugi takšen dialektični prehod pa se je zgodil pred 500.000-100.000 leti s pojavom Homo s. sapiens, ko je ta poskočil na skoraj 1.400cm*3! V borih štirih milijonih let (kar je zelo kratko obdobje vevoluciji!) razvoja hominidov so se možgani povečali za tri krat; to je več kot v predhodnih 60 milijonih let!
Glede eholokacije sva nekaj omenjala netopirje, mala žverca z neverjetnimi sposobnostmi, vključno s socialnimi lastnostmi, a ne? 
