Medzvezdna potovanja

[vojko]

Ja, se spomnim. Ti pa me spomni, kaj je že bila domača naloga?

No, si še zmeraj v krogu teh 99%, ki vedo kaj je zavest?

Ja, še zmeraj.


Izkoriščam tale zadnji dan v letu in vsem forumašem želim vse dobro v novem 2014. Vsi ste mi enako pri srcu, ne glede na akademske spore; bilo bi hudičevo dolgočasno, če bi se vsi o vsem strinjali! Enim želim več razumskega pristopa, drugim manj praznoverja, tretjim več zdrave kmečke logike v razmišljanju, nekaterim pa predvsem zdravja,

VSEM PA MNOGO, MNOGO SREČE!

Saj veste, tisti potniki na Titanicu so imeli vse, razen sreče!

[derik]

Saj veste, tisti potniki na Titanicu so imeli vse, razen sreče!

. . . rešilnih čolnov tudi niso imeli

[vojko]

Saj veste, tisti potniki na Titanicu so imeli vse, razen sreče!

. . . rešilnih čolnov tudi niso imeli

Ja, drži, ampak najprej so imeli "ne-srečo" in so se zaleteli v ledeno goro. Če bi imeli srečo, rešilnih čolnov sploh ne bi potrebovali...

[roberto11]

Seveda sem. In?

Če praviš, da energije ni možno kopičiti, kako potem lahko nek prostor "raznese", če ne odvaja energije v enaki meri, kot jo sprejema ?

Ne, delovati moramo skupaj. Z izbranimi posamezniki pridemo do zaprtega prostora in zaprt prostor ponavadi raznese, sploh če črpa energijo iz okolja in jo ne odvaja v enaki meri.

Videt je tako. Vendar <dobro|slabo> je neke vrste stikalo za krmiljene. Razmišljanje je drago, zahteva veliko energije. Oceniti, da bo nekaj slabo v prihodnosti, kar je danes videti dobro, je napor. Če slučajno nekdo izvede takšno oceno in ima celo utemeljitev, potem se komaj resnični napor začne. Avtomatsko sledi nalepka pesimist. Velja seveda tudi obratno. Koristno je torej, če že razmišljamo, da razmišljamo zase, a ne?

Problem je, ker se zatakne zaradi različnih interesov. Nikoli ni tako slabo, da ne bi nekdo imel korist. In obratno.
Še vojne se splača ustvarjati in podpirati, ker nekdo v tem vidi veliko dobrega. Prav tako so ravno v tej krizi največ pridobili že najbolj bogati.
Zato res razmišljamo vedno zase. Brez lastnega interesa še s prstom ne mignemo.

Recimo, vendar je videti, da smo DENAR spravili do nivoja RELIGIJE!

Religion is an organized collection of beliefs, cultural systems, and world views that relate humanity to an order of existence

Denar, kot si rekel, je univerzalno sredstvo za izmenjavo blaga, torej tisto nekaj vmes med blagom A in blagom B.

Podobno bi lahko rekli recimo za ljubezen. Ljubezni ne moremo prijeti, definirati, je tisto nekaj vmes med živostjo. Lahko jo samo doživimo in šele potem izmenjujemo izkušnje z nekom, ki jo je tudi doživel.
Je ideal, vsi bi radi doživeli ljubezen, vsi bi radi imeli denar, ah ne, blago (material z vrednostjo!)! Vsi bi radi bili ljubljeni!?!

Vendar denar ni in ne more biti ljubezen, a ne? Lahko je ljubezen do denarja, kot ljubezen do ljubezni in kot je denar do denarja.

Za tisto nekaj vmes je videti, da zmeraj dobi pojavnost stabilnega. Stabilno(materija) pa je tisto, kar je že tako neurejeno, da le s težavo postane še bolj neurejeno. Tako lahko postane tudi ljubezen zmeda, a ne?
Ali živost (K)AMEN!

Praviš, da je denar podobno kot ljubezen...Hkrati pa, da denar ne more biti ljubezen....Res ni isto, a imata veliko skupnega. Vedno več stvari je povezanih in pogojenih z denarjem. Včasih ljudje niso plačevali za vsak drek in bili petkrat obdavčeni za eno stvar. Zato denar ni imel tako veliko simbolično vrednost, kot jo ima sedaj, ko smo brez denarja skoraj mrtvi in izobčeni iz ostale družbe. Zato se ljubezen vedno bolj pogojuje z denarjem. Samo vprašaj ženske, kaj bodo rekle, če bi šle v resno vezo z moškim, ki je brezposeln. Kar si lahko razlagam, da najprej denar, potem pa ljubezen. Na žalost.

[bargo]

Seveda sem. In?

Če praviš, da energije ni možno kopičiti, kako potem lahko nek prostor "raznese", če ne odvaja energije v enaki meri, kot jo sprejema ?

Ne, delovati moramo skupaj. Z izbranimi posamezniki pridemo do zaprtega prostora in zaprt prostor ponavadi raznese, sploh če črpa energijo iz okolja in jo ne odvaja v enaki meri.

Seveda. Samo poglej, kaj naredi super nova. Ni uspela oddati pravočasno nakopičene energije, a ne? Kako je z črno luknjo še ne vemo natančno, ali pač?

Videt je tako. Vendar <dobro|slabo> je neke vrste stikalo za krmiljene. Razmišljanje je drago, zahteva veliko energije. Oceniti, da bo nekaj slabo v prihodnosti, kar je danes videti dobro, je napor. Če slučajno nekdo izvede takšno oceno in ima celo utemeljitev, potem se komaj resnični napor začne. Avtomatsko sledi nalepka pesimist. Velja seveda tudi obratno. Koristno je torej, če že razmišljamo, da razmišljamo zase, a ne?

Problem je, ker se zatakne zaradi različnih interesov. Nikoli ni tako slabo, da ne bi nekdo imel korist. In obratno.
Še vojne se splača ustvarjati in podpirati, ker nekdo v tem vidi veliko dobrega. Prav tako so ravno v tej krizi največ pridobili že najbolj bogati.
Zato res razmišljamo vedno zase. Brez lastnega interesa še s prstom ne mignemo.

No, interes pa je stvar predvidevanja, a ne? Predvidevanje je razmišljanje in sva spet v <dobro|slabo> krmiljenju. Dobro zame, dobro za vse ali dobro zame, saj vendar ne uspem razmišljati o vseh?! Lahko pa vsi razmišljamo o vseh, a ne?

Recimo, vendar je videti, da smo DENAR spravili do nivoja RELIGIJE!

Religion is an organized collection of beliefs, cultural systems, and world views that relate humanity to an order of existence

Denar, kot si rekel, je univerzalno sredstvo za izmenjavo blaga, torej tisto nekaj vmes med blagom A in blagom B.

Podobno bi lahko rekli recimo za ljubezen. Ljubezni ne moremo prijeti, definirati, je tisto nekaj vmes med živostjo. Lahko jo samo doživimo in šele potem izmenjujemo izkušnje z nekom, ki jo je tudi doživel.
Je ideal, vsi bi radi doživeli ljubezen, vsi bi radi imeli denar, ah ne, blago (material z vrednostjo!)! Vsi bi radi bili ljubljeni!?!

Vendar denar ni in ne more biti ljubezen, a ne? Lahko je ljubezen do denarja, kot ljubezen do ljubezni in kot je denar do denarja.

Za tisto nekaj vmes je videti, da zmeraj dobi pojavnost stabilnega. Stabilno(materija) pa je tisto, kar je že tako neurejeno, da le s težavo postane še bolj neurejeno. Tako lahko postane tudi ljubezen zmeda, a ne?
Ali živost (K)AMEN!

Praviš, da je denar podobno kot ljubezen...Hkrati pa, da denar ne more biti ljubezen....Res ni isto, a imata veliko skupnega. Vedno več stvari je povezanih in pogojenih z denarjem. Včasih ljudje niso plačevali za vsak drek in bili petkrat obdavčeni za eno stvar. Zato denar ni imel tako veliko simbolično vrednost, kot jo ima sedaj, ko smo brez denarja skoraj mrtvi in izobčeni iz ostale družbe. Zato se ljubezen vedno bolj pogojuje z denarjem. Samo vprašaj ženske, kaj bodo rekle, če bi šle v resno vezo z moškim, ki je brezposeln. Kar si lahko razlagam, da najprej denar, potem pa ljubezen. Na žalost.

Dejstvo je, da ne živimo denar in denar ne živi nas. Denar lahko pridelamo, tako iz nič če je potrebno. Vemo kako, kje in kdaj nastaja denar, a ne? Za ljubezen ne vemo kdaj je nastala, vemo pa da je šele takrat, ko jo spoznamo. Ne moremo jo prijeti, ne opisati nekomu, ki je ni še doživel in ne moremo je prodati niti kupiti. Denar lahko celo kupimo, a ne? Ljubezen je potrebno doživeti, da jo lahko živiš. Ali lahko živimo od ljubezni?

[vojko]

Bargo je napisal:

Denar lahko pridelamo, tako iz nič če je potrebno. Vemo kako, kje in kdaj nastaja denar, a ne?

Kako to misliš, da "lahko denar pridelamo iz nič"? Misliš, da ga natiskamo, ali ustvarimo elektronsko z vpisom vsote na TRR? Tako to ne gre. To je lažni in ne pravi denar. Enkrat sem že navedel formulo za splošno ravnotežje v makroekonomiji:

Mxh=Pxc

M=masa denarja
h=hitrost kroženja
P=produkt
c=cene.

Ker so v bistvu v praksi vsi faktorji (P, c in h) razen M konstante, je možno na kratek rok spreminjati le količino denarja v obtoku (tiskanje denarja, "pridelovanje" denarja iz nič, kot ti praviš malo eksotično).

Vzemimo naslednje začetno ravnotežno stanje:

4x6 = 12x2

Zdaj pa recimo natisnimo dvakrat več denarja, kot je produktov na trgu, torej:

8x6 =12x4

Ker P na kratek rok ne moremo povečati za 200% (pri nas BDP že nekaj let pada za nekaj % letno!), trg reagira tako, da se cene povišajo za dvakrat (od 2 na 4).

Končna posledica tega "pridelovanja" denarja iz nič je inflacija, torej dvig splošnega nivoja cen. S tiskanjem denarja ne pridelamo niti grama več krompirja, niti kWh elektrike, niti enega kavnega mlinčka. Trik torej ne deluje, razen v rockovi Indiji Koromandiji, ker je prepričan, da bo "hipoma nastala pravičnost, Indija Koromandija za vse, tako za velekapitaliste kot za delavce", če bomo povečali vlogo države.

Denar kot merilo vrednosti, kot merilo cene, splošni ekvivalent, (obvezno) plačilno sredstvo, nastaja v specifičnih produkcijskih odnosih privatne lastnine in tržne proizvodnje in je zato zgodovinska kategorija. V pogojih podružbljene produkcije z nelastninskim konceptom produkcijskih resursov denar ne bo potreben.

Denar lahko celo kupimo, a ne?

Kako si to predstavljaš? Denar je po svojem najglobljem bistvu družbeno razmerje, ki reflektira razmerja v družbeni reprodukciji.

[bargo]

Bargo je napisal:

Denar lahko pridelamo, tako iz nič če je potrebno. Vemo kako, kje in kdaj nastaja denar, a ne?

Kako to misliš, da "lahko denar pridelamo iz nič"? Misliš, da ga natiskamo, ali ustvarimo elektronsko z vpisom vsote na TRR? Tako to ne gre. To je lažni in ne pravi denar. Enkrat sem že navedel formulo za splošno ravnotežje v makroekonomiji:

Mxh=Pxc

M=masa denarja
h=hitrost kroženja
P=produkt
c=cene.

Ker so v bistvu v praksi vsi faktorji (P, c in h) razen M konstante, je možno na kratek rok spreminjati le količino denarja v obtoku (tiskanje denarja, "pridelovanje" denarja iz nič, kot ti praviš malo eksotično).

Vzemimo naslednje začetno ravnotežno stanje:

4x6 = 12x2

Zdaj pa recimo natisnimo dvakrat več denarja, kot je produktov na trgu, torej:

8x6 =12x4

Ker P na kratek rok ne moremo povečati za 200% (pri nas BDP že nekaj let pada za nekaj % letno!), trg reagira tako, da se cene povišajo za dvakrat (od 2 na 4).

Končna posledica tega "pridelovanja" denarja iz nič je inflacija, torej dvig splošnega nivoja cen. S tiskanjem denarja ne pridelamo niti grama več krompirja, niti kWh elektrike, niti enega kavnega mlinčka. Trik torej ne deluje, razen v rockovi Indiji Koromandiji, ker je prepričan, da bo "hipoma nastala pravičnost, Indija Koromandija za vse, tako za velekapitaliste kot za delavce", če bomo povečali vlogo države.

Denar kot merilo vrednosti, kot merilo cene, splošni ekvivalent, (obvezno) plačilno sredstvo, nastaja v specifičnih produkcijskih odnosih privatne lastnine in tržne proizvodnje in je zato zgodovinska kategorija. V pogojih podružbljene produkcije z nelastninskim konceptom produkcijskih resursov denar ne bo potreben.

Kaj naj rečem na vse to? JA, FED je magična beseda, ki spusti vsak mesec vsaj 85 milijard dolarjev novega denarja v obtok (odkup obveznic!), narejenega tako iz nič, po obrestih od 0 do 0,25%. Vrednost dolarja je stabilna, inflacija v Ameriki pod kontrolo, pod 2% letno, če primerjaš recimo z 10^9 % inflacijo v Srbiji leta 1992. Videti je, da tale formula pri njih ne deluje. Skratka so imuni, za vsak slučaj pa imajo nekaj letalonosilk in ostalega prepričljivega orodja.

No, mogoče pa je, da inflacijo merijo tako, da je videti vse ok. Recimo, če bi upoštevali gibanje cen nepremičnin , v zadnjih 10 letih, in jih ustrezno zajeli v izračun inflacije, potem bi bila slika verjetno povsem drugačna. Sedaj bi imeli deflacijo, prej hiperinflacijo. Kako lahko imaš deflacijo, če spustiš toliko novega denarja v obtok vsak mesec, vedo samo Greenspan in posvečeni tako, da ...
Predvidevam, da je kreativnost posredi.

Saj, se spomniš : viewtopic.php?f=21&t=4973&p=69356&hilit ... olg#p69356 Lahko za vajo preveriš, če še drži dnevna rast, ki je bila cca. 2.1 milijarde usd na dan, ali so spet malce pospešili.

Kot sam ugotavljaš, sedaj niso več odvisni niti od hitrosti tiskarskih strojev. Včasih so bili celo odvisni od hitrosti kopanja zlata. Danes je omejitev samo še svetlobna hitrost, a ne?

Denar lahko celo kupimo, a ne?

Kako si to predstavljaš?

Enostavno, greš na banko in kupiš dolarje z evri. Bolj moderno je, da staviš na padec ali rast dolarja. Saj vendar ne kupuješ denarja zaradi denarja, temveč zaradi dobička, presežka! Rešiš se torej nadležnih stroškov transporta in transportiraš še samo presežek k sebi.

Ali pa greš na banko dvigneš kredit, kupiš jahto in jo odplačuješ v Švicarskih frankih, čeprav posluješ z evri. Tako je videti bolj finančno.

Denar je po svojem najglobljem bistvu družbeno razmerje, ki reflektira razmerja v družbeni reprodukciji.

Ja, malce spominja na utopijo, a ne?

[vojko]

Bargo je napisal:

Kaj naj rečem na vse to? JA, FED je magična beseda, ki spusti vsak mesec vsaj 85 milijard dolarjev novega denarja v obtok (odkup obveznic!), narejenega tako iz nič, po obrestih od 0 do 0,25%. Vrednost dolarja je stabilna, inflacija v Ameriki pod kontrolo, pod 2% letno, če primerjaš recimo z 10^9 % inflacijo v Srbiji leta 1992. Videti je, da tale formula pri njih ne deluje. Skratka so imuni, za vsak slučaj pa imajo nekaj letalonosilk in ostalega prepričljivega orodja.

No, mogoče pa je, da inflacijo merijo tako, da je videti vse ok. Recimo, če bi upoštevali gibanje cen nepremičnin , v zadnjih 10 letih, in jih ustrezno zajeli v izračun inflacije, potem bi bila slika verjetno povsem drugačna. Sedaj bi imeli deflacijo, prej hiperinflacijo. Kako lahko imaš deflacijo, če spustiš toliko novega denarja v obtok vsak mesec, vedo samo Greenspan in posvečeni tako, da ...
Predvidevam, da je kreativnost posredi.

Saj, se spomniš : viewtopic.php?f=21&t=4973&p=69356&hilit ... olg#p69356 Lahko za vajo preveriš, če še drži dnevna rast, ki je bila cca. 2.1 milijarde usd na dan, ali so spet malce pospešili.

Kot sam ugotavljaš, sedaj niso več odvisni niti od hitrosti tiskarskih strojev. Včasih so bili celo odvisni od hitrosti kopanja zlata. Danes je omejitev samo še svetlobna hitrost, a ne?

V neki drugi zvezi sem že pojasnil, zakaj primer z ZDA ni reprezentativen. Pobrskaj malo, pa boš našel razlago. Tu naj samo povzamem: "tiskanje" dolarjev ne povzroča inflacije v ZDA, ker je dolar svetovna rezervna valuta in njihovo inflacijo plačujejo vsi, ki imajo dolarje.
V normalnih državah formula splošnega ravnovesja velja.

Enostavno, greš na banko in kupiš dolarje z evri. Bolj moderno je, da staviš na padec ali rast dolarja. Saj vendar ne kupuješ denarja zaradi denarja, temveč zaradi dobička, presežka! Rešiš se torej nadležnih stroškov transporta in transportiraš še samo presežek k sebi.

Ali pa greš na banko dvigneš kredit, kupiš jahto in jo odplačuješ v Švicarskih frankih, čeprav posluješ z evri. Tako je videti bolj finančno.

Temu se ne reče "nakup denarja", ampak menjava, bargo. To je tako, kot če srajco menjaš za pivo. Nič nisi kupil, niti nimaš več kot pred opravljeno trampo. Terminski posli z valutami pa so druga zgodba. Denarja v načelu ne moreš kupiti, lahko ga edino zaslužiš (ali ukradeš, ali priigraš na lotu). S to transkacijo se ne povečuje masa denarja v obtoku.

Ja, malce spominja na utopijo, a ne?

Ja, drži. Edino denar ima takšen fetiš in takšno družbeno moč nad ljudmi, diksretni šarm uroka…

[bargo]

Kaj naj rečem na vse to? JA, FED je magična beseda, ki spusti vsak mesec vsaj 85 milijard dolarjev novega denarja v obtok (odkup obveznic!), narejenega tako iz nič, po obrestih od 0 do 0,25%. Vrednost dolarja je stabilna, inflacija v Ameriki pod kontrolo, pod 2% letno, če primerjaš recimo z 10^9 % inflacijo v Srbiji leta 1992. Videti je, da tale formula pri njih ne deluje. Skratka so imuni, za vsak slučaj pa imajo nekaj letalonosilk in ostalega prepričljivega orodja.

No, mogoče pa je, da inflacijo merijo tako, da je videti vse ok. Recimo, če bi upoštevali gibanje cen nepremičnin , v zadnjih 10 letih, in jih ustrezno zajeli v izračun inflacije, potem bi bila slika verjetno povsem drugačna. Sedaj bi imeli deflacijo, prej hiperinflacijo. Kako lahko imaš deflacijo, če spustiš toliko novega denarja v obtok vsak mesec, vedo samo Greenspan in posvečeni tako, da ...
Predvidevam, da je kreativnost posredi.

Saj, se spomniš : viewtopic.php?f=21&t=4973&p=69356&hilit ... olg#p69356 Lahko za vajo preveriš, če še drži dnevna rast, ki je bila cca. 2.1 milijarde usd na dan, ali so spet malce pospešili.

Kot sam ugotavljaš, sedaj niso več odvisni niti od hitrosti tiskarskih strojev. Včasih so bili celo odvisni od hitrosti kopanja zlata. Danes je omejitev samo še svetlobna hitrost, a ne?

V neki drugi zvezi sem že pojasnil, zakaj primer z ZDA ni reprezentativen. Pobrskaj malo, pa boš našel razlago. Tu naj samo povzamem: "tiskanje" dolarjev ne povzroča inflacije v ZDA, ker je dolar svetovna rezervna valuta in njihovo inflacijo plačujejo vsi, ki imajo dolarje.
V normalnih državah formula splošnega ravnovesja velja.

Ja, se spomnim. Spomni se, da Kitajci prodajajo Američanom dve stvari hkrati, denar(kupujejo Ameriške obveznice) in blago(da lahko Američani kupujejo!).

Enostavno, greš na banko in kupiš dolarje z evri. Bolj moderno je, da staviš na padec ali rast dolarja. Saj vendar ne kupuješ denarja zaradi denarja, temveč zaradi dobička, presežka! Rešiš se torej nadležnih stroškov transporta in transportiraš še samo presežek k sebi.

Ali pa greš na banko dvigneš kredit, kupiš jahto in jo odplačuješ v Švicarskih frankih, čeprav posluješ z evri. Tako je videti bolj finančno.

Temu se ne reče "nakup denarja", ampak menjava, bargo. To je tako, kot če srajco menjaš za pivo. Nič nisi kupil, niti nimaš več kot pred opravljeno trampo. Terminski posli z valutami pa so druga zgodba. Denarja v načelu ne moreš kupiti, lahko ga edino zaslužiš (ali ukradeš, ali priigraš na lotu). S to transkacijo se ne povečuje masa denarja v obtoku.

Reči kakor želiš, lahko pa preveriš in greš kupiti dolarje in jih potem takoj prodaj. Potem pa preveri, koliko si imel evrov pred vstopom v banko in koliko kasneje. Merjenje je zakon in računanje je prihranek.
Podobno je če greš kupit avto, menjati denar za blago, z eno samo bistveno razliko. Pri avtu boš zelo težko imel več, kot na začetku, no razen če ga kupiš v dolarjih in prodaš v evrih. Saj se spomniš še Markoviča, Ante Markovič in 1:1! Kje so ti zlati časi?

[vojko]

Bargo je napisal:

Ja, se spomnim. Spomni se, da Kitajci prodajajo Američanom dve stvari hkrati, denar(kupujejo Ameriške obveznice) in blago(da lahko Američani kupujejo!).

Kitajska je strahovito kompleksna in kontroverzna zgodba. Danes je tako, da če Kitajska kihne, je ves svet prehlajen…

Reči kakor želiš, lahko pa preveriš in greš kupiti dolarje in jih potem takoj prodaj. Potem pa preveri, koliko si imel evrov pred vstopom v banko in koliko kasneje. Merjenje je zakon in računanje je prihranek.
Podobno je če greš kupit avto, menjati denar za blago, z eno samo bistveno razliko. Pri avtu boš zelo težko imel več, kot na začetku, no razen če ga kupiš v dolarjih in prodaš v evrih. Saj se spomniš še Markoviča, Ante Markovič in 1:1! Kje so ti zlati časi?

Takšna miselnost je (med drugim) pripeljala do svetovnih ekonomskih zlomov, tudi zadnjega. V jedru takšnega razmišljanja je ideja, da je bančno-finančno-monetarni sektor neodvisen od REALNEGA… Beri Marxa…

[bargo]

Takšna miselnost je (med drugim) pripeljala do svetovnih ekonomskih zlomov, tudi zadnjega. V jedru takšnega razmišljanja je ideja, da je bančno-finančno-monetarni sektor neodvisen od REALNEGA… Beri Marxa…

Sem bral Greenspan, tistega pragmatičnega, v katerega verjamejo finančniki. Če bi mu bilo ime Adam, je Alan, bi mogoče imel še več pripadnikov. Baje ni mogoče napovedati "balonov", je pa mogoče počistiti, ko počijo. Mogoče ni pomislil, da so lahko zmeraj večji in da je zato zmeraj večje opustošenje. Predvsem pa, da z geometrijskimi vrstami težko ostaneš na trdnih tleh.

[vojko]

Takšna miselnost je (med drugim) pripeljala do svetovnih ekonomskih zlomov, tudi zadnjega. V jedru takšnega razmišljanja je ideja, da je bančno-finančno-monetarni sektor neodvisen od REALNEGA… Beri Marxa…

Sem bral Greenspan, tistega pragmatičnega, v katerega verjamejo finančniki. Če bi mu bilo ime Adam, je Alan, bi mogoče imel še več pripadnikov. Baje ni mogoče napovedati "balonov", je pa mogoče počistiti, ko počijo. Mogoče ni pomislil, da so lahko zmeraj večji in da je zato zmeraj večje opustošenje. Predvsem pa, da z geometrijskimi vrstami težko ostaneš na trdnih tleh.

Bravo, kot da si bral Zusammenbruchsstheorie! Baloni (krize) so "zmeraj večji in je zato zmeraj večje opustošenje." Dokler...

[bargo]

Takšna miselnost je (med drugim) pripeljala do svetovnih ekonomskih zlomov, tudi zadnjega. V jedru takšnega razmišljanja je ideja, da je bančno-finančno-monetarni sektor neodvisen od REALNEGA… Beri Marxa…

Sem bral Greenspan, tistega pragmatičnega, v katerega verjamejo finančniki. Če bi mu bilo ime Adam, je Alan, bi mogoče imel še več pripadnikov. Baje ni mogoče napovedati "balonov", je pa mogoče počistiti, ko počijo. Mogoče ni pomislil, da so lahko zmeraj večji in da je zato zmeraj večje opustošenje. Predvsem pa, da z geometrijskimi vrstami težko ostaneš na trdnih tleh.

Bravo, kot da si bral Zusammenbruchsstheorie! Baloni (krize) so "zmeraj večji in je zato zmeraj večje opustošenje." Dokler...

Naj ugibam: Singularnost?

[vojko]

bargo je napisal:

Naj ugibam: Singularnost?

Ja, 'omega point' kapitalizma. Kapitalizem si redi kačo, ki ga bo pičila, na prsih sam. Mohr jih je samo opozoril na to neizogibno dejstvo. Po vsaki globalni krizi jim je to vse bolj jasno. Če obstaja nekaj, čemur Preprosti pravi nebesa, sem prepričan, da se ob tem Mohr muza v svojo Mojzesovo brado...

Znani ameriški finančnik je pripomnil, da so 'izvedeni' vrednostni papirji (finančni 'derivati'; v bistvu kombinacija kreditov in hipotek, ki se prodajajo na trgu z namenom, da bi se nelikvidno premoženje spremenilo v likvidno. Ime so dobili po tem, ker je podlaga njihove vrednosti vrednost 'originarnih' vrednostnih papirjev, kot so delnice, obveznice ali premoženje) "finančno orožje za množično uničevanje, ki predstavlja nevarnost, čeprav trenutno latentno, ki je potencialno smrtonosna."

Greenspana obtožujejo, da je imel glede finančnih derivatov popolnoma nasprotno mnenje. Ostro je nasprotoval kakršnikoli omejitvi trgovanja z njimi. "What we have found over the years in the marketplace is that derivatives have been an extraordinarily useful vehicle to transfer risk from those who shouldn’t be taking it to those who are willing to and are capable of doing so,” Mr. Greenspan told the Senate Banking Committee in 2003. “We think it would be a mistake” to more deeply regulate the contracts, he added".

V času njegovega 'vladanja' so derivati eksplodirali. Od 106 bilijonov $ leta 2002 so poskočili na 531 bilijonov leta 2008.

Tudi njegova politika nizkih obrestnih mer je bila vžigalnik, ki je leta 2007 sprožil plaz svetovne gospodarske krize (poleg totalne finančne 'nepismenosti' ameriških kreditojemalcev hipotekarnih kreditov in 'inovativnih' finančnih metod bank, ki so povzročile masovno pretvorbo nelikvidnega premoženja v likvidnega). Nizke obrestne mere na hipotekarne kredite so spodbujale boom tovrstnih kreditov, ki so jih dobivali po vseh objektivnih kriterijih kreditno nesposobni ljudje. Ta catch-as-catch-can sistem je deloval, dokler so vrednosti nepremičnin rastle.

Ko se jim je vse zrušilo na glavo, (niti najboljši ekonomisti niso znali napovedati krize, ko pa je prišla, niso znali pojasniti njenih temeljnih vzrokov), so se začeli ozirati po nekem sidru, po trdni skali, za katero se lahko primejo v viharju. In (ponovno, kot že tolikokrat doslej) so jo našli v Marxu. Leta 2008, se pravi leto dni po izbruhu krize se je samo v Marxovi domovini prodaja njegovega KAPITALA povečala - ne za 70% - ampak za sedem krat! V eksotični Japonski je eksplodirala prodaja KAPITALA v obliki 'manga' stripov, v Šangaju so postavili na oder musical s to tematiko.

Marx je opozarjal, da padajoča profitna stopnja in nizki profiti v preteklosti ne streznijo kapitalistov. Narobe! Pričnejo se vdajati iluzijam, da obstajajo čudežne poti do visokih profitov in nevarna igra spekulativnega hazardiranja v neproduktivni sferi se začne. Baloni realnega premoženja (nepremičnine, tržno blago, delnice, ipd.) se prično napihovati in profiti 'čudežno' rastejo. Kmalu te igre popolnoma izgubijo stik z realnostjo in balon poči…

[bargo]

Ljudje smo verniki in razumniki.

Ne vsi. Večina nas je samo razumnikov.

Mojster Vojko ! Tudi ti si vernik ! Ali naj te spomnim : Superior General of the Society of Science.
Pa debata o dogmah in aksiomih, itd.

Umetnost je bolj nagnjena k izražanju čustev. Če poenostavim, "slikanju" subjektivnega sveta v objektivnost(realnost) ! Se spomniš : Kubistična šala !
Znansteniki so lahko torej izrazito razumni, so samo znansveniki , drugi so tudi umetniki, Znanstvenik-umetnik !

To bi podpisal vsak razumnik. Če umetnost nadomestiš z religijo, je vse o.k. Ne mešaj religije z umetnostjo in čustvi!

Halo, Vojko ! Boš moral videti in razmisliti, potem šele govoriti iz vere ! Kje je omenjena religija ?

Plastičnost je v tej zgodbi sledeča: Kako pri hudiču, lahko znansvenik tako reagira na umetnost ?!
Vidi samo dejstva, brez kompozicije !

To niti približno ni res! Einstein, ki je bil znanstvenik par excellence, je bil tudi ljubitelj umetnosti (celo amaterski violinist!). Večina vrhunskih znanstvenikov ljubi umetnost in uživa v njej – mislil da celo bolj kot je povprečje za celotno populacijo!

O, pa je, še kako res ! Sam si povedal, Einstein spada med znanstvenike-umetnike. Vendar ne zato, ker se je ukvarjal z violino, temveč na kakšen način je podajal svoje, pazi, razumevanje vesolja !
Veliko je takih !

Ponovno vam predstavljam (za)upanje, strune, violine. Med tem smo dodali lok(ravninski in ukrivljeni!), Kupida in Loretza ter pozabili na les, ter se spomnili sekvoj in spregledali žime.

Kdo je predpisovalec? je ostalo na tabli.

Konj je zmeraj bil v igri, dokler ga risanka ni odpihnila! Konj, griva, LEV in kača in Predin. Prešeren je rezerva! O, Vrba žalujka!

Sancho Pansa


Torej, kdor ne razume, naj posluša Predina. Evo:
Jebiveter
Kdor hoče razumet Predina, mora poslušati ARHARJA, itd.

Špranjica ga razume, hecno je da on ne razume!
NA KOLENA

Sedaj pa še enkrat Einsteina prebrat!
Predin, bi se moral opravičiti blondinki, samo kako, če pa je BLOND! GREEN! 5.

Mogoče bo videti tudi psa, sledilca, ki je še zmeraj živ in sledi SOKOLA na nebu.
No, pustimo to. Vrnimo se k loku in žabici, pingvinu, mehaniki, kvantni mehaniki.


Lok je sestavljen iz lesene palice, na katero napenjamo konjska žima iz 150 do 200 niti. Niti ali črvine! Preteklost v prihodnost, sedanjost iz preteklosti. QED.

Napetost žime so do 18. stoletja uravnavali s palcem ali drugim prstom. V 21. stoletju baje informatiki priporočajo KLADIVO!

Pouk je o poslušanju in podajanju!
Dokaz 1: [Akim Camara
Dokaz 2: Voda v UHI

Vojko, ne vidiš in ne slišiš, gledaš in poslušaš ter se čudiš. Kako je to mogoče?

Zakaj, sem ti povedal, no, v bistvu itak veš.

Vidiš, da si izgubil? Ali nadaljujeva. Se boš predal.

Moja globina je bila zelo nevarna, vendar so tam neverjetne školjke. Bisere pa vidiš. Priporočam očala, tista močno črna, ker ko se sestavijo v strukturo je lahko problem.