Floko 2 je napisal:
Ok se strinjam s tem, da je pogodbe treba spoštovati! Ampak tu mene zanima, ali sta obe pogodbeni stranki enakovredni?
Formalno pravno sta, dejansko pa nikoli. Ti nikoli nisi 'enakovreden' (v smislu enake ekonomsko-finančne moči), ko sklepaš pogodbo z banko ali zavarovalnico.
V smislu, kot npr. prodajalec in kupec na trgu; se pravi prodajalec proda izdelek, ki ga je moral ustvarit z delom, kupec pa podobno kupi izdelek z denarjem, ki ga je ustvaril z delom.
To je irelevantno; na denarju se ne pozna, kako je bil pridobljen (z delom, prodajo, posojanjem, goljufijo, prostitucijo, ipd.). Denar je preprosto opredmetena vrednost.
Ali lahko enakovredno trdimo tudi pri bankah (in ostalih finančnih institucijah) in kreditojemalcem? Koliko česa mora banka "ustvarit", da lahko npr. posodi MRD €?
Profit ima različne oblike. To je podjetniški profit (neplačano delo, presežna vrednost), lastništvo nepremičnin (zemljiška renta), trgovski (razlika med nabavno in prodajno ceno - marža), bančni (razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi), itd. Vedeti je treba, da imajo vse te oblike profita svoj izvor v podjetniškem profitu v realnem sektorju; le tam se ustvarja nova vrednost, vse ostale oblike so le prerazporeditve te vrednosti.
Ok mora preverit kreditno sposobnost stranke, ker je namen banke dobiti denar nazaj z obrestmi. Ampak če je dovolj velika, je še ta rizik odveč, ker jo bo že nekdo drug rešil.. In po drugi strani, koliko mora nekdo (država, podjetje) vložit nekega truda in dela, da ustvari MRD € dodane vrednosti (plus obresti seveda), da ne naštevam kdo vse je odvisen posredno še od tega.
Torej, ali sem jaz kaj spregledal, ali pa je s tem finančnim sistemom nekaj hudo narobe? Ali je to pač normalno, in torej vse ok?
Da lahko kreditojemalec servisira dolg z obrestmi, mora imeti dobiček, ki presega te obresti. Če najamem 1 mio EUR po 6% obrestni meri in ga vložim v nek posel, mora ta posel imeti najmanj 7% profitabilnost (sicer ne bom imel nobenega dobička, ali pa ne bom mogel servisirati kredita). Podjetniki imajo po mojih izkušnjah velike težave z razumevanjem te hudičevo preproste logike. Najemajo kredite in jih vlagajo v posle, za katere že vnaprej vedo, da jim bodo prinašali manj dobička, kot znaša pogodbena obrestna mera.
Mimogrede, zato so nujno propadli vsi ti. 'finančni inženiringi': za depozite so ponujali obresti, ki so za 100% ali več presegale bančne obresti. Da za depozit ponujaš recimo 15% letne obresti, moraš imeti posel, ki ti vrže vsaj 16% profit. V normalni ekonomiji takšnih poslov preprosto ni (razen, če vlagaš v 'posle' kot so prostitucija, trgovanje z mamili ali orožjem).
Kot sem že večkrat povedal, je osnovni problem finančnega sektorja v kapitalističnih državah, da se je popolnoma osamosvojil, odlepil od 'realnega' sektorja, kjer se edino ustvarja nova vrednost. Vrednost delnic na borzah je danes samo zelo posredno odvisna od vrednosti podjetij-izdajateljev. Ko pa se bančno-finančni sektor 'osamosvoji', ko pretrga organsko popkovino z realnim sektorjem, smo v Indiji Koromandiji, kjer je možno vse. Znajdemo se v prečudnem svetu 'derivativnih finančnih instrumentov', 'podrejenih bančnih obveznic', ali v mednarodni angleški latovščini: forwards
, futures, options, swaps, collateralized debt obligations, credit default swaps, mortgage-backed securities.