vojko napisal/-a:Že tvoj prvi stavek je napačen in kaže na tvoje ne-razumevanje singularnosti. Preprosto povedano: zamenjuješ singularnost z dogodkovnim horizontom (event horizon) črne luknje. Tvoj stavek bi bil pravilen, če bi se glasil: Notranjost črne luknje (ko prečkamo dogodkovni horizont) je področje oziroma meja gravitacijske ukrivljenosti, kjer je ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti c. Pri supermasivnih črnih luknjah (ČL), recimo tisti v NGC 4889, ki ima maso 21 milijard sončnih mas, lahko Schwarzschildov radij znaša več deset milijonov km! V vsem tem področju sfere znotraj tega premera »je ubežna hitrost večja od svetlobne hitrosti c.«
Preprosto povedano enačim dogodkovni horizonzt s singularnostjo. Če za dogotkovnim horizontom še obstaja prostor-čas potem je moj pogled (in teorija) napačen. Če pa za horizontom ne obstaja prostor-časa ampak nek drug prostor v katerem velja drugačna fizika, se razumevanje nekoliko zakomplicira, prostor-čas namreč na tej meji horizonta izginja.
Praviš, da lahko Schwarzschildov radij znaša
več deset milijonov km, vendar kaj pravzaprav od tega radija mi vidimo? Vidimo le močno gravitacijsko lečenje v prostor-času!
vojko napisal/-a:Singularnosti poznamo več vrst in se razlikujejo. Ena takšnih je bil big bang, druga je točka v središču ČL, o kateri ti govoriš (v napačnem kontekstu!).
Če predpostaviva, da prostor-čas ne obstaja v črni luknji temveč le »prostor-čas brez ene prostorske dimenzije«, potem ni smiselno več govoriti o središču črne luknje, ker je to zgolj iluzija.
vojko napisal/-a:Sicer napačno, če pa vstavimo namesto tvoje 'singularnosti' »notranjost ČL«, "prostor brez ene nam poznane prostorske dimenzije imenovane širina" me vseeno zanima, kje si prebral tisto o »eni prostorski dimenziji manj, ta dimenzija se v prostor-času imenuje dolžina«.
Vraga napačno... Na tem mestu nastopijo problemi predstave...
Recimo, da imamo evklidski prostor definiran s tremi dimenzijami x, y in z (širina, dolžina in višina).
Če temu prostoru odvzamemo dimenzijo z (višino) nam ostaneta še vedno x, y.
Če pa temu prostoru vzamemo y dimenzijo torej dolžino nam sicer res ostaneta x in z dimenziji vendar, ker je naš opazovani položaj izven prostor-časa se preslikata nazaj v x in y dimenziji.
vojko napisal/-a: Posebej se mi zdi sporna tudi glede na dejstvo, ker v nadaljevanju praviš »prostor brez ene nam poznane prostorske dimenzije imenovane širina«.
Prosim, pojasni to malo podrobneje!
Pravzaprav je pravilno dolžina, če gledamo iz naše perspektive. To sem ti probal pojasniti že zgoraj!
Vendar ker sedaj obstajata v tem novem prostoru le dve prostorski dimenziji x in y lahko zopet govorimo o širini in dolžini tega prostora.
vojko napisal/-a:Povsem napačno! Noben delec ni »uničen oziroma raztrgan«, ko »preide« dogodkovni horizont (in ne: »točko singularnosti«) in pade v ČL. Kaj se (z)godi v singularnosti pa ne ve nihče!
Dogotkovni horizont je meja prostor-časa, za to mejo ni nič nam poznanega in predstavljivega. Meja dogotkovnega horizonta pomeni, da za to mejo čas ne teče več, preprosto zato ker tam prostor-čas ne obstaja več.
Wiki napisal/-a:Dogódkovno obzórje ali horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
To je osnovno izhodišče teorije:
Energija vseeno vedno preide horizont dogodkov in pade v črno luknjo. V nasprotnem se črne luknje ne bi povečevale. To pomeni, da morajo biti delci prej raztrgani, oziroma, da ne pripadajo več prostor-času.
vojko napisal/-a:"Moja" ideja/teorija je zelo preprosta! Razpadejo v raven prostor vendar ne prostor-čas temveč v prostor brez ene nam poznane prostorske dimenzije imenovane širina.
Slavna enačba E=mc^2 pove natanko to. Masa raztrgane/razvlečene energije enega kilograma bi na področji singularnosti imela površino c^2.
Zelo zanimive podmene, moram reči. Nisem še slišal zanje, zato bi te prosil, da jih elaboriraš!
No osnova teorije je ta, da mi poznamo obnašanje energije v nam poznanem prostor-času, vendar pa energija obstaja tudi v nam paralelni oziroma sestavni obliki prostor-časa brez ene prostorske dimenzije (od sedaj ga imenujem pra-prostor). Pra-prostor jemljem kot osnovno entiteto energije, kilogram pra-prostora ima tako matematično površino c^2, če ta prostor "zgostimo", recimo v kocko z volumnom enega litra potrebujemo E=mc^2 energije.
To seveda nekoliko spremeni pogled. Zvezde s svojim izgorevanjem razpadajo na pra-prostor in naše vesolje se posledično širi oziroma napihuje. Vsak foton, ki nastane pri jedrski reakciji ni nič drugega kot delček pra-prostora, ki napihuje prostor-čas.
Teorija je zanimiva ker spremeni vrsto pogledov na obstoječe probleme, recimo:
Kvantne fluktuacije dobijo povsem novo luč, ker po tej teoriji ne nastajajo iz nič ampak nastajajo na nivoju pra-prostora.
vojko napisal/-a:Toliko na hitro, da me lahko sedaj vlečeš po zobeh...
Sam si se mi dal v zobe. Šalim, se seveda. Imaš pa originalne ideje, res, brez ironije.
Glej to je zgolj teorija...
Lep dan vsem...