Roman napisal/-a:vojko napisal/-a:Medtem ko ima prvi izvor fizikalne omejitve, jih drugi in še posebej prvi (inteligenca) praktično nimata.
Hm, kaj pa bi bila meja pri inteligenci? Oziroma, kako si predstavljaš, da te meje ni?
Sposobnost, da kopiči, posreduje, predeluje in analizira informacije, je nekaj, kar je zmožna
samo Inteligenca in edina v vesolju (tu se ne spuščam v razpravo o fizičnem substratu inteligence; zaradi mene je ta lahko tudi neorganska, strojna).
Inteligentne entitete lahko gradimo orodja, prilagajamo in po volji korenito spreminjamo svoje okolje (medtem ko se druge živali morajo prilagajati okolju!), ustvarjamo kompleksne sisteme in delujemo načrtno (kot sem že večkrat omenil, je kvalitativna razlika med ptico/graditeljico gnezda in npr. arhitektom, da slednji najprej zgradi zgradbo v svoji glavi, šele nato jo 'realizira' v naravi).
Inteligentna bitja lahko načrtujemo, rešujemo probleme, abstraktno razmišljamo in razumemo zelo abstraktne ideje, pri tem pa uporabljamo jezik in se učimo.
In bistveno: Inteligenca ima
moč samozavedanja. Na temelju prejšnjih izkušenj, pridobljenega znanja in moči predvidevanja lahko 'vidimo' v bodočnost, i.e. napovemo konsekvence določenih dogodkov ali dejanj in se izognemo pretečim nevarnostim. Nobena druga vrsta – pa tudi današnji računalniki – nimajo teh sposobnosti.
Zaradi igre naključij v naši dolgi evolucijski zgodbi smo postali sila, ki lahko uniči sebe in planet. Čeprav smo na Kardaševi skali dosegli komaj stopnjo 0,7, smo preoblikovali naš planet ponekod do nespoznavnosti in uničili na tisoče vrst. Kot je rekel oče astronavtike Ciolkovski, 'Zemlja je res zibelka človeštva, toda ne moremo za vedno ostati v njej'. Poslali smo naše tehnološke artefakte izven našega osončja, stopili smo na Luno, do leta 2030 bomo na Marsu.
Torej, če postavimo stvari v perspektivo: zdaj, ko smo na 0,7, je pred nami še skoraj ves razvoj. Pri tem pa moramo vedno imeti pred očmi dejstvo, da tehnologija napreduje eksponentno. Superinteligenca, ki je zmožna kozmoinženiriga, nas presega vsaj toliko, kot mi presegamo našo sestrično iz rodu
Australopithecus afarensis Lucy izpred 3,2 milijona let.
Takšna civilizacija npr. tipa III ima moč, da deluje kot superekspertni sistem, proti kateremu so naši ekspertni sistemi blede sence. Zastavi in izpelje lahko
VSAKO nalogo, če le ni v nasprotju z naravnimi zakoni in če razpolaga s potrebnimi resursi.
To jaz imenujem
MOČ. V literaturi to MOČ imenujejo Tehnološka singularnost ali Omega point; ta tehnološka čudesa so za nas ne samo bolj eksotična kot si predstavljamo, ampak bolj eksotična, kot si sploh LAHKO predstavljamo. Smo v vlogi os, ki imajo panj ob letališču, na katerem vzletajo in pristajajo A380...
Stvari moramo izpeljati do logičnega zaključka: zdaj, ko se je začela evolucija umetne inteligence, smo na poti, da pričnemo spreminjati vesolje v slogu
grand design-a.
Pa še zaključna misel. Kakor hitro se pojavi v vesolju Inteligenca (in očitno se je!), lahko to označimo kot
1) stranski pojav v razvoju vesolja ali pa
2) posledico imanentnih zakonitosti, ki slej ko prej privedejo do pojave Inteligence (nekateri so to posrečeno opisali, da je Vesolje čakalo na naš prihod).
Če je resnična opcija pod 2), čaka naše naslednike v civilizaciji tip III ogromno dela, da bomo s kozmoiženiringom zagotovili preživetje vesolja (pred
big chrunch-em ali
big chill-om), ali pa sodelovali pri njegovi strategiji reprodukcije (skozi
'baby universes').
To lahko stori ta civilizacija s preoblikovanjem
našega vesolja (novi set naravnih zakonov in konstant!) ali pa odpre 'zvezdna vrata' v
novo 'otroško vesolje', ki ga bo izdelala v 'kletnem laboratoriju'... O tem so veliko pisali John Smart, Ray Kurzweil, Alan Guth in James N. Gardner.
Inteligenca je že danes sila, ki preoblikuje naš planet. Iz kozmične perspektive Inteligence civilizacije tip III seveda to ni videti posebej impresivno, ko so nepredstavljive in nedosegljive energije črnih lukenj, kvazarjev in eksponentne samoreplikacije AI avtomatov.
Prepričan pa sem, da bi nekoč v daljni prihodnosti lahko bila. Sposobnost Inteligence, da radikalno preoblikuje svoje okolje in vzdržuje stopnje rasti, kot smo jim priča, skozi dolga obdobja, dokazana sposobnost lastnega izboljšanja in samoohranitve, ji po moje daje potencial, da postane
najmočnejša sila v vesolju.
To je malo bolj elaboriran odgovor na tvoje vprašanje "kaj pa bi bila meja pri inteligenci".
V končni konsekvenci je odgovor čisto kratek: takšne meje ni.
Za nagrado zmagovalni samoreplikatorji napredujejo v "inteligenco" in Stvarnik v ... 
