Roman je napisal:
Hvala za trud, a vseeno me pri pojmih, kot sta neskončno in neomejeno, zasrbijo sive celice. Strinjam se, da predstavlja inteligenca veliko moč, a po drugi strani očitno ni sposobna urediti sveta in družbe, da bi se dalo v njej kolikor toliko lepo živeti, ali pa ni sposobna dati zadovoljive interpretacije naravnih pojavov (na primer kvantnih), s katero bi lahko bili zadovoljni.
Dobro, tisto 'nima meja' je bilo mišljeno figurativno, ne dobesedno.
Poanta tega diskurza je po moje analiza potencialnih zmožnosti Inteligence, ne pa njena trenutna "sposobnost urediti svet in družbo".
Sploh pa, kaj bi bila zate "zadovoljiva interpretacija naravnih pojavov (na primer kvantnih), s katero bi lahko bili zadovoljni"? Teorija kvantne gravitacije? TOE? Teorija superstrun? Z
Znanstveno raziskovanje je asimptotični proces spoznavanja naravnih (in družbenih) zakonitosti. Ker je Vesolje (domnevno) neskončno, je iluzorno pričakovanje, da bomo kdaj vedeli vse; takšna pričakovanja dišijo po religioznih pogledih, saj samo njihovi 'bogovi' posedujejo lastnosti kot so absolutna vsevednost, pravičnost, omnipotentnost, ipd. Ljudje iz mesa in krvi nikoli ne morejo aspirirati na kaj tako butastega.
Da bi lahko današnji znanstvenik oral ledino, mora zelo veliko časa (recimo skoraj pol življenja) porabiti, da se prebije do roba obstoječega znanja. Meja, ki gotovo obstaja, je čisto fizikalna, biološka. S triki, kot je računalništvo, se seveda da to mejo pomakniti, a ne v neskončnost.
Dobro povedano! To je temelj
shrinkovih (in drugih forumašev, tudi mojih!) očitkov o šarlatanstvu nekaterim nadebudnim udeležencem diskusije na forumih Kvarkadabre. Ti naivneži (da uporabim najmilejši izraz!) so prepričani, da nosijo v torbi dokaze o napačnosti in neveljavnosti najbolj preverjenih in preizkušenih teorij v fiziki, obenem pa nimajo pojma o temeljih te fizike, ki bi jo rušili. Menijo, da je možno s srednješolskim poznavanjem fizike 'sesuvati' teorije, ki veljajo že desetletja in so milijonkrat preverjene na deset decimalk natančno. Včasih te obsesije mejijo na teater absurda: v isti sapi , ko recimo trdijo, da je PTR napačna in da je hitrost c variabla, držijo v roki 100% dokaz (mobilnik z GPS, ki deluje ravno na predpostavki, da je hitrost c konstanta, ne glede na razmere!), da to ne more biti res! To je infantilno in bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno.