OK ...bargo napisal/-a:Torej merjenje je pridobivanje, zbiranje in obdelava informacij
torej opazovanje sprememb in mogoče je opazovati samo tiste spremembe, ki se jih trenutno zavedamo.
Ni nujno, da opazujemo spremembo. Meritev lahko izvedemo tudi na sistemu, za katerega ne "želimo", da bi se spreminjal. Ampak ... res ne vem kakšno kvaliteto v zgodbo prinese nek poudarek v zvezi z zavedanjem. Zdaj, če želiš reči, da "zombiji" pač ne merijo, OK, ampak ...
Množina, "se jih zavedamo", pomeni celotno kolektivno vedenje/znanje, da ne bo pomote.
Še enkrat, zavedanje nima s tem prav nič, razen seveda, da se pač moramo zavedati, da bi kar koli počeli. Zavedati se moramo tudi, ko pišemo/beremo poezijo, pa tu ne merimo nikakršnih sprememb ...
Vsako merjenje, kolikor želi prestati test znanstvenosti, je opredeljeno (odvisno) od objektivne metode moderne znanosti. Sicer so znotraj posameznih ved določene specifike, ampak v osnovi je zadeva zelo natančno opredeljena.Merjenje postane na neki točki odvisno od metode
To seveda ni res. Metoda zgolj določa kakovost rezultatov merjenja, torej ali so verodostojni ali ne, kakovost merjenja pa določa v največji meri tehnologija, ki je na razpolago.in metoda sama določa kakovost merjenja,
In katera ekzaktna veda jih izsiljuje?nenazadnje si želimo pridobiti informacije na podlagi opazovanja in ne izsiljevati informacije, a ne?
To je čisti absurd, saj fizika in matematika sploh nimata istega polja opazovanja oziroma objekta opazovanja.Matematika nam omogoča opazovanje tudi tam, kjer fizika že nujno mora izsiljevati informacije.
Ampak modeli morajo biti skladni z opazovanim, seveda znotraj definicijskega območja modela. To o aproksimacijah pa je sorry, vsaj kar se tiče fizike, brezvezen argument. Nekaterim ne bo nikoli dovolj natančno ...Faktorji v procesu, so faktorji v naših modelih, torej neke aproksimacije dejanskih procesov narejene na podlagi, ajde rečimo, naše stopnje zavesti, naši skupnih izkušenj, zavedanja celotne biosfere.
Ne vem kaj misliš z obstajajo? Ampak, seveda obstajajo ... pa saj si fizika ni kar izmislila neke konstante zgolj zato, da se ji formule izidejo???Svet/model, ki smo ga zgradili in ga gradimo na podlagi posiljevanja okolja, da pridobivamo informacije, pač vsebuje te okoljske konstante o katerih si pisal, kar pa ne pomeni, da te konstante tudi dejansko obstajajo.
Katere matematične lastnosti?Skratka, postavi se vprašanje: "Ali matematika samo opisuje dejanskost? ali mogoče Matematika je dejanskost?, kar bi pomenilo, da dejanskost nima samo nekaterih matematičnih lastnosti, temveč ima samo matematične lastnosti.
To, da bi matematično opisali zavest ne pomeni, da je matematika opisala zavest. Um in zavest ne moreta biti ločena od fizike - OK, seveda od vede fizike sta ločena že zdaj, ta se pač ne ukvarja s temi vprašanji - oziroma bolje, od fizikalnega saj gre v obeh primerih za fizikalni proces.Test je dokaj enostaven, ko matematično opišemo KAKO deluje zavest, bodo računski stroji lahko postali zavestni in dokler niso in ne kaže, da bodo kaj kmalu, tako dolgo je um in z njim zavest ločena od fizike, torej dela matematike, ki služi za uporabno gradnjo modelov,
nenazadnje je fizika inženirstvo, kjer ni pomembno ali je prav ali narobe, važno je da DELUJE.
Moram priznati, da ne vem kaj želiš reči, pa kljub vsemu ... Matematični je tako umski, kakšen pa naj bo. Ampak, tu si pač trčil ob dilemo materializem/idealizem. Materialisti pač pravimo, da je tudi umski svet fizikalen svet.Na nek način obstajajo torej trije svetovi: fizikalni svet, umski(zavest!) svet in matematičen svet.
Nisem prepričan, da je zelo relevantno do kakšne definicije vesolja bodo prišli matematiki ... sploh, ker kolikor vem, se oni s tovrstnimi definicijami niti ne ukvarjajo ...Sedaj, tudi če Zajc in njegovi kolegi, pridejo do definicije "Vesolje := ..." in bo vse delovalo tako, kot je definirano, bo to še zmeraj samo definicija, domneva naše vrste.
Pravzaprav ja. To se je videlo že pri Zajčevem vztrajanju v zvezi s primerom "pleskar" ...Torej je matematičen um skregan z realnostjo?