Zajc napisal/-a:
Govorim o modelih, o katerih špekulira fizika v razvoju. Treba je ločiti špekulativno moderno fiziko, ki je šele v razvoju (recimo razne "kvantne gravitacije"), od preverjene, "inženirske" fizike. Einsteinova relativnost, Newtonova mehanika, Maxwellove enačbe, pa tudi Schrodingerjeva enačba. TO so preverjene stvari. Mislim, da okrog Plackove dolžine je pa vse zelo špekulativno"
Kaj za božjo voljo ima to s tvojo trditvijo o "prepleskanih neskončno koščkov v končnem času na končni površini""?
Wikipedija neprestano govori o modelih.
Seveda govori o modelih, saj je tudi teorija relativnosti model!
Seveda mi ni treba poudarjati, da so vse teorije "kvantne gravitacije" špekulativne in šele v razvoju.
Kvantna gravitacija nima s primerom "pleskarja" ničesar skupnega.
Kot sem rekel zgoraj, mislim, da mešaš fiziko v razvoju od preverjene, "klasične" fizike. Planckova dolžina, s fizikalnim pomenom, ki ji ga ti pripisuješ, pač (še) ni del preverjene fizike.
Kar pa ne pomeni, da košček nima končno velike površine. In je prav vseeno ali vzameš
\(a=l_p\) ali pa
\(a= \epsilon\)
Zakaj ni del "preverjene" fizike ti pišev v citatu, ki si ga objavil.
Današnje poljudnoznanstvene fizikalne knjige se večinoma omejujejo striktno na špekulativno fiziko. Ker je ta bolj "vznemirljiva" za laične bralce.
Zdaj če te motijo knjige namenjene laikom, si o Planckovi konstanti oziroma Planckovi dolžini preberi:
John Baez, The Planck Length:
http://math.ucr.edu/home/baez/planck/node2.html
V branje priporočam tudi (tu zgolj ključne besede):
quantum field theory, quantum electrodynamics (to dvoje ni špekulativna fizika),
Zato sem rekel, da bi raje ostal pri Newtonu.
Še vedno pravim, da kar ...
Tu zopet ne vem, kaj je to "za ena" fizika. Mogoče spet "kvantna gravitacija"?
Ne. Pravzaprav izhaja iz drugega zakona termodinamike: "If a system exists that violates the bound, i.e. by having too much entropy, Bekenstein argued that it would be possible to violate the second law of thermodynamics by lowering it into a black hole. In 1995, Ted Jacobson demonstrated that the Einstein field equations (i.e., general relativity) can be derived by assuming that the Bekenstein bound and the laws of thermodynamics are true.[5][6] However, while a number of arguments have been devised which show that some form of the bound must exist in order for the laws of thermodynamics and general relativity to be mutually consistent, the precise formulation of the bound has been a matter of debate." (
http://en.wikipedia.org/wiki/Bekenstein_bound - sorry, sem v prejšnjem odgovoru pozabil objaviti link do vira)
Lahko tudi:
https://www.youtube.com/watch?v=GHgi6E1ECgo
Mogoče niti ne. Recimo, da ustvarimo take pogoje, da relativno glede na njegovo roko preteče neskončno časa ("lastni čas" roke je neskončen), relativno glede na podlago pa bi preteklo le končno časa (lastni čas podlage bi bil končen). (V praksi se kaj takega lahko zgodi v bližini črne luknje, če se ne motim.) Skratka, vse čudo se lahko dogaja, če le hočemo dovolj komplicirati.
Kam si pa podlago, po kateri pleska, postavil? Tudi v bližino dogodkovnega horizonta? Poleg tega, "lastni čas" roke je prav tako končen
Ko se roka približuje črni luknji se ji ne dogaja nič prav posebnega, seveda če odmislimo vročino
...
Da ne omenjam, da je Zenonov paradoks že v štartu nezdružljiv z Einsteinovo splošno relativnostjo.
Seveda, da ne, saj ne gre za problem gravitacije.
Če na primer oba, Ahila in želvo, s tekaško progo vred, "vržemo" v črno luknjo, potem, v skladu s splošno relativnostjo,
če Ahila in želvo vržemo v črno luknjo, s progo vred, bo to vse v črni luknjo ...
bo glede na nas Ahil ostal primrznjen tam nekje na startu. Torej ne bo nikoli ujel želve.
Tudi želva bo primrznjena tam nekje na "štartu+100m", tako da se za nas tekma pravzaprav sploh ne bo začela, ampak to ne pomeni, da se ne bosta lovila, zgolj mi bomo videli kot da se sploh ne premikata.
Ampak Ahil sam, glede na sebe, pa bo želvo seveda ujel.
Fizikalno gledano jo že v Stari Grčiji ...
Zenonov paradoks govori o absolutnem času in absolutnem prostoru. Zato se mi zdi, da je Newtonov model najprimernejši za obravnavo.
Ne vem zakaj bi fizika sploh obravnavala Zenonov paradoks?