http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanostvojko napisal/-a:Vljudno te prosim, da mi korektno citiraš, na kateri strani WIKIJA si prebral, da so »znanstveniki, oziroma vede, ki ugibajo: meteorologija, medicina, agronomija, ekonomija, sociologija«! Točno navedbo strani prosim, da lahko publika preveri!
in naprej, recimo: http://sl.wikipedia.org/wiki/Meteorologija
Sem pač ziheraš.Zakaj »po dvajsetem«?
Tam pač ne bom živel, čeprav človek nikoli ne ve ...So območja na Zemlji, kjer je seizmična aktivnost tako močna, da se tla neprestano tresejo, do katastrofalnih potresov pa prihaja zelo poredko.
Ekonomija je znanstvena veda. http://sl.wikipedia.org/wiki/EkonomijaKdo pa je trdil, da je gemblanje na borzi »znanost«?
http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... apitalizem:Borzno dogajanje je bolj podobno ruleti, kot pa ekonomiji in noben nobelovec – vsaj po mojem vedenju – ni trdil, da lahko izračuna dogajanje na borzi ex ante.
"Nobelovci na borzi
Eden izmed prvih z »znanstvenimi« pristopi podprtih investicijskih skladov se je imenoval Long-Term Capital Management (LTCM). Pri njem sta aktivno sodelovala tudi nobelovca za ekonomijo leta 1997 Myron Scholes in Robert C. Merton, ki sta si prestižno nagrado prislužila prav z razvojem in izpopolnitvijo enačbe, ki je znala izračunati tveganje pri borznih transakcijah. Enačbo so vsakodnevno uporabljali tudi pri poslovanju omenjenega sklada, Scholes in Merton pa sta kot partnerja s svojimi imeni in ugledom privabljala kapital in investitorjem obljubljala varno naložbo."
Mičota MrkaičaTorej konkretno: katerega »nobelovca« je poslušal tvoj prijatelj in pri tem »izgubil lepo vsoto denarja«?
Dokler ne pride ta dan, naj njihova razsikava ostane znotraj "laboratorija".Moram ugotoviti, da potem slabo poznaš znanstveno metodo. Ni res – zdaj sem se prisiljen ponavljati, ker kar spregledaš moje omejitve – da znanstveniki o potresih ali vremenu nimajo »nikakršnih mnenj«. O seizmologiji in o vremenu imajo zelo kvalificirana mnenja. Ponoviva: potrese znajo napovedovati z določeno stopnjo verjetnosti, ki je precej večja od 50% (torej, kot če bi jih napovedovali z metanjem kovancev), vreme znajo napovedovati za en dan vnaprej s skoraj 100% zanesljivostjo za dva dni pade zanesljivost za nekaj %, zaradi narave vremenskih dogajanj (nelinearnost, učinek metuljevega krila) pa so dolgoročne napovedi nezanesljive. Toda – in to je poanta! – z vsakim dnem so napovedi boljše! Prišel bo dan, ko bomo tudi potrese znali napovedovati z zanesljivostjo, kot danes napovedujem vreme za naslednji dan.
Predvsem? Ali v celoti?Kar se pa Wittgesteinovega citata iz TRACTATUS LOGICO PHILOSOPHICUS tiče, pa te moram poučiti, da je mislil predvsem na filozofijo in ne na naravne vede.