Nekaj iz
črvine.
Bargo: No ali pa tako, narava dejansko je to, kar si mi lahko predstavljamo da narava je, vse kar je izven naših predstav je nadnaravno.
Roman: Jaz trdim, da je narava vse. Tega ne omejujem na naše predstavljanje.
Bargo: Bi se strinjal, vendar problem je kaj je dejansko vse, a ne? Spoznavnost je tudi vprašanje izračunljivosti.
Roman: Kako izračunaš ljubezen?
Bargo: Tudi prijateljstva se ne da izračunati in še marsi česa. Torej je mogoče nekaj spoznati brez da bi bilo izračunljivo. Izračunljivost pa bazira na logičnem delu razuma, a ne?
Roman: Hočeš reči, da za spoznavanje ni potrebna logika? Morda res, ampak niso vsa spoznanja pravilna. Kako ločiš pravilna od nepravilnih?
Bargo: Jaz, po občutku.
Roman: Torej je tvoj občutek merodajen?
Bargo: Zame je.
Bargo: Kako pa ti ločiš pravilna od nepravilnih spoznanj?
Roman: S preizkušanjem.
Bargo: Vsega vendar ne zmoreš preizkusiti. Kako preizkušaš?
Roman: Res je. Za vse torej ne morem vedeti, ali je resnično.
Bargo: Saj to preizkušanje je vendar proces, a ne?
Roman: Je, vprašanje pa je, kakšno je stanje vednosti na začetku, kakšno vmes in kakšno na koncu preizkušanja. Zaupljivost ima samo eno stanje.
Bargo: Dobro. Ja, vendar spomni se, da je vprašanje bilo kako preizkušaš?
Roman: Odvisno od tega, kaj preizkušam. Seveda pa je mojem današnjem primeru preizkus večinoma ugotavljanje,
koliko se stvar ujema z mojim modelom sveta.
Videti je, da je tvoj model sveta sestavljen iz etalonov?
Bargo: Rad bi doumel tvojo trditev "
Merjenje je štetje enot. Torej je vsako merjenje štetje, ni pa vsako štetje merjenje. Interakcija ne sodi v ta kontekst."
Roman: Štejemo tako, da posameznim predmetom prisojamo njihovo zaporedno številko.
Bargo: Kako pa si določil
posamezne predmete?
----
Roman: Pet jabolk v košari preštejemo tako, da vsakemu damo številko in pazimo, da katerega nismo izpustili in da nismo katerega šteli dvakrat. To najlažje naredimo tako, da jih ob štetju prestavljamo iz ene košare v drugo.
Bargo: Veš, to me spominja na "bodi Jabolko in bilo je jabolko" ali "bodi pozitiven in bil je pozitiven".
Roman: Naj poudarim, da jabolk nismo merili (to bi lahko naredili z ravnilom, s tehtnico ali čim podobnim), smo jih samo šteli.
Bargo: Poudarjaš lahko, vendar to ne pomaga kaj dosti.
Kako ločiš jabolko od košare?
Roman: Če hočeš matematično, naredili smo bijektivno preslikavo med množico predmetov in podmnožico prvih nekaj naravnih števil. Pogojno bi sicer lahko imel tudi pri štetju mersko enoto, namreč kos. Ampak to stvar po nepotrebnem zakomplicira, ker ne gre za pravo mersko enoto.
Bargo: Mislim da kompliciraš, predlagam, da uporabiš za mersko enoto kar Jabolko.
Roman: Zakaj? In v čem se ta "merska enota" razlikuje od hruške?
Bargo: No vidiš, zato pa rabiš etalon, da ne zamenjaš predmetov med seboj. JAZ dam etalon, TI šteješ enakost, jaz štejem različnost , ker na koncu je itak vse množica.
Roman: Pri merjenju je stvar drugačna. Če želim izmeriti recimo dolžino igrišča, najprej izberemo mersko enoto, recimo korak, se postavimo na začetek in začnemo korakati.
Bargo: Ne, ni drugačna, tudi pri štetju si definiral jabolko in po primerjalni metodi izbiral jabolka, da bi jih lahko štel.
Torej metoda določanja,
kaj je korak?, je sorodna metodi določanja,
kaj je jabolko?, v obeh primerih gre za
določitev etalona, ki je neke vrste enota v zunanjem svetu, svetu katerega del smo.
Roman: Ti predmeti so lahko deli neke celote in na koncu lahko povemo, koliko delov ima celota.
Bargo: Lahko rečemo tako, vendar ker smo definirali predmete in definirali štetje, je takšna celota samo posledica naših definicij, a ne?
Roman: Recimo.
Bargo: In celota, ki je posledica naših aksiomov in definicij vendar ne more biti kar Celota, a ne?
Roman: Kaj je Celota?
Bargo: Ne bi vedel. Mislim, da nihče od naših ne ve.
Roman: Kako potem lahko govoriš o Celoti? Če si si jo izmislil, moraš povedati vsaj to, kaj s tem misliš.
Vseskozi pravim, da je celota proces, ki se oblikuje in preoblikuje in zato je ne moreš zaobjeti.
Celota iz naše perspektive
je kvečjemu lahko
ne-cela , kar je omenil problemi. Paralela je Ahil, ki ne ulovi Želve.
Roman napisal/-a:Bargo napisal/-a:... obstajajo pomembne stvari, ki jih ne moremo izmeriti.
Spet spreminjaš temo pogovora.
Sploh ne, kot lahko vidiš, očitno bi morala primerjati svoja ETALONA in ugotoviti
razliko z merjenjem in to bi bilo smiselno narediti še preden začneva dejansko preštevati predmete (jabolka, korake, ...), ker drugače bova matematično primerjala rezultate štetja (bijektivne preslikave na
urejena števila), kar pa ne bo imelo nekega smisla.
Kako smo prišli do etalonov?
Homo mensura?
No, ker nismo niti v centru Vesolja, kot je pokazal Kopernik, niti v centru biologije, kot je pokazal Darwin ter niti v centru racionalnosti, kot je nakazal Freud, prepoznavamo, da nismo niti samostojna bitja, saj potrebujemo tudi informacije, da bi lahko preživeli. Informacije so zaznane spremembe in prav zato prihaja do mreženja.