Tommo napisal/-a:To je v nasprotju z dognanji fizike, ki, kot si sam napisal, ''...pravi, da je Vesolje nastalo ob dogodku imenovanem Veliki pok''. Veliki pok je ''pok'' prostora in časa in ne nečesa v prostoru in času.
Prav nič ni v nasprotju z dognanji fizike. Fizika pravi Vesolje je nastalo ob dogodku imenovanem Veliki pok, kaj pa za
materijo (energijo) pravi? Je tudi ta nujno nastala ob tem dogodku?
Kako posrečena formulacija sploh v kontesktu, ko me skušaš prepričati o "nastalo iz nič-a": "Veliki pok je ''pok'' prostora in časa ...". Ergo, Veliki pok je pok
nečesa in ne
nič-a.
Hm, dejstvo... To dejstvo je posledica naše predstave o vzroku in posledici oziroma kavzalnosti.
To dejstvo izhaja iz
Zakona o ohranitvi energije. O kavzalnosti lahko kasneje, ko se bomo iz fizike premaknili na metafiziko.
Pred posledico (vesolje) vedno nastopi vzrok (stvarnik).
Če pa že, potem pa: pred posledico vedno nastopi (ali bolje vedno obstaja)
substanca. (
Roman to nekje lepo omeni v povezavi s pojmom
materija)
Če vzroka ni, tudi posledica ne more nastati.
Ko pridemo do metafizike lahko kakšno rečemo o kontigentnosti oziroma nujnosti kontigentnosti.*
* kontigentnost: Znotraj logike in filozofije je uporaba pojma večinoma omejena na status trditev, ki niso nujno pravilne ali napačne. V latinščini contigere pomeni dotik ali pripetljaj, torej
nekaj, kar se zgodi, pri čemer ni reducibilno na vse prejšnje možnosti, ter konča celotno linijo predvidljivosti, ki je vladala pred tem.
... da nič ne more nastati iz nič'', tu nima pomena.
To bomo šele ugotovili.
Prav nič, vendar pa nobeno od teh števil ne predstavlja neskončnosti.
Že
bargo lepo odgovori, naj zgolj ponovim, nobno število samo po sebi ne predstavlja neskončnosti. Števila so tako množice, npr. število 1 (ena) je množica z enim elementom in kot tako ni neskončno saj bi morala potemtakem veljati
\(1=\infty\), kar pa seveda ni res.
Tole si iztrgal iz konteksta. Jasno je, da sem govoril o naravnih številih.
OK, če tako praviš, ampak to je tako vseeno, saj sta tako števna kot neštevna neskončnost del iste neskončnosti tj.
kvantitativne neskončnosti. Kuzanec pa omenja tudi
kvalitativno ...
Poznam, tu pravi o prostoru marsikaj. Ampak ... za začetek:
Space is one of the few fundamental quantities in physics, meaning that it cannot be defined via other quantities because nothing more fundamental is known at the present.
Kako to razumeti oziroma ali smo tu morebiti na sledi neki novi
dogmi?
On the other hand, it can be related to other fundamental quantities. Thus, similar to other fundamental quantities (like time and mass), space can be explored via measurement and experiment.
No,
Tommo ti meni zgolj povej kaj meriš, ko meriš ali eksperimentalno raziskuješ, ali meriš
razdaljo ali
prostor.
Zakaj oziroma kaj sprašujem? Isti vir zapiše tudi: "However, disagreement continues between philosophers over whether it is itself an entity, a relationship between entities, or part of a conceptual framework." (Ibid.) ali v slovenski različici (Wikippedija): "V osnovi je prostor pomemben za razumevanje fizičnega Vesolja, čeprav se nadaljujejo nesoglasja med filozofi ali je prostor sam po sebi entiteta, povezava med entitetami ali del pojmovnega ogrodja."
Lahko ti prosim odgovoriš na to manjšo dilemo, nemreč najprej je potrebno to rešiti, da bi lahko potem ugotavljali kar koli naprej.
Glej zgoraj.
Sem pogledal.
Hehe, tukaj ni kaj dosti pojasnjevati.
Hehe, verjeti ne moreš koliko je tega za pojasniti.
Nič kakšnih posebnih lastnosti nima,
Že tu brcneš v temu, namreč
nič nima prav nobene oziroma bolje nima
absolutno nobene lastnosti.
tako da za razumevanje zadeve ne potrebujemo kakšnih zahtevnih strokovnih znanj.
Verjel ne boš koliko znanja je potrebno da bi razumel koncept, ki vključuje tudi
nič. Ne tzrdim, da ga jaz imam, ampak ne podcenjuj te teme ... Vendar tisto, kar je bolj zanimivo pa je, koliko vere je potrebno, da sprejmeš, da je nastalo nekaj iz
nič.
Tommo, predlagam, da se, v tem trenutku, osredotočimo izključno na pogovor o: "Vesolje je nastalo, nastalo je iz nič-a". Predlagam, da najprej oba oziroma vsi udeleženci pogovora opredelimo
nič. Naj začnem:
Kaj hitro se zgodi, da padaeš v kontradiktornost ali celo paradoks, takoj ko začneš
nič opredeljevati "pozitivno" torej z naštevanjem kaj le ta je oziroma kaj le ta vsebuje. Takoj opazimo, da je takšno početje nesmiselno, saj želimo opisati nekaj kar ne vsebuje ničesar. Torejbom sam to storil z "negativnim" opredeljevanjem.
Nič ali meni veliko bolj pravilno
Absolutni nič ne vsebuje ničesar, ne materije, ne energije, ne časa, ne prostora, celo
potenciala ne, skratka nič, je absolutno prazna "enititeta/pojem".
Absolutni nič, po moji presoji, ne more obstajati, skratka ne moremo imeti situacijo v kateri bi se sistem znašel v takšnem stanju. Ne moremo pa tudi imeti situacije, ko bi nekemu dogodku predhodilo takšno stanje, povedano drugače, v primeru, da bi "obstajal" ali da bi predhodil Velikem poku Absolutni nič, ne bi bilo ničesar kar naj bi počilo. Ne bi bilo materije (substance), kot sem zgoraj rekel (to bolj zaradi morebitnega bralca, katerega zanima filozofija) tudi potenciala za takšen dogodek ne bi bilo. Vsled tega je nastanek iz (Absolutnega)
nič-a nemogoč ali ne-možen.
Tako na hitro, sem zmatran, kasneje v debati lahko tudi bolj natančno ...