Nastanek vesolja

[bargo]

Ti mene sprašuješ: "Kam se jaz prištevam?", govorim pa ti, da se sprašujem: Kdo je jaz, ki misli v meni?

Se ravnaš po načelu: zakaj bi enostavno, če lahko komplicirano?

Ne, saj si sam nalepil predavanje, črvina, iz katerega je mogoče povzeti: "Če sta 0 in 1 enostavni, nič in celota, odsotnost in prisotnost, živo in neživo, ..., je tisto vmes komplicirano in kompleksno."

Vojko: Nisi našel paralele? Ti je spet jermen dol vrglo?
Bargo: Sem, samo ne morem verjeti svojemu jazu.
Vojko:Včasih je bilo enostavno: šel si na komite in so ti lepo povedali, kaj moraš verjeti ...

To je otroški vzorec, posledica pojavnosti in spet neke razlike [(ne)zavedanje] med strukturami, ki pa so itak večinoma samo navidezne, skratka vera je posledica.

Vojko: Hvala večnemu v višavah, da je "Mutant zelo zelo redek primerek". Če bi bilo drugače, bi nam trda predla ...

Bargo: Spet vera govori iz tebe. Res, ne morem verjeti, pokazal sem ti evolucijo v realnem času.

Vojko: Očitno sem gledal tvoj kazalec, ne pa 'evolucijo v realnem času', ki si mi jo kazal ... Ponovi, zdaj bom gledal v pokazano smer ...

Povratna zanka, transformacija sedaj v zdaj, JA, ta zmeraj deluje.

Črvina
Bargo: hm. Izumljeno na več mestih hkrati!? Učinkovitost algoritma in komplekstnost informacije!? META INFORMACIJE in informacije!?
Vojko: Ne razumem.

Vse, kar gre v naravi naprej in nazaj, lahko opišemo z valovanjem in krogom. hm. Mogoče pa le imaš potencial za stopnjo II.

Ja, in krog si sklenil, "BORBA do zadnjega zmagovalnega gena", nisi naredil izpita za nadaljevanje programa, še en krog.

Ne obstoji nekaj takega kot je 'zmagovalni gen' na daljši rok; evolucija je never-ending-story. Preproga se spodmakne in Die Letzten werden die Ersten sein ali kot bi rekel Preprosti: 'zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji' ... Karte so na novo premešane.

In iz ozadja se smeji bog KAOS. Bog je res komik.

[vojko]

Bargo je napisal:

Ne, saj si sam nalepil predavanje, iz katerega je mogoče povzeti: "Če sta 0 in 1 enostavni, nič in celota, odsotnost in prisotnost, živo in neživo, ..., je tisto vmes komplicirano in kompleksno."

Podpišem (s tresočo roko) ...

Vojko:Včasih je bilo enostavno: šel si na komite in so ti lepo povedali, kaj moraš verjeti ...

To je otroški vzorec, posledica pojavnosti in spet neke razlike med strukturami, ki pa so itak večinoma samo navidezne, skratka vera je posledica.

Ja, vera je posledica, ne pa vzrok zaostale družbene zavesti.

Zakaj bi bile 'razlike med strukturami' navidezne? Razlika med medom in kravjekom je menda ja očitna, ne? Če misliš, da je 'navidezna', preizkusi to svojo tezo v praksi ...

In iz ozadja se smeji bog KAOS. Bog je res komik.

Bolj mi je všeč kot oni strogi in maščevalni starec z belo brado ...

[bargo]

Ne, saj si sam nalepil predavanje, iz katerega je mogoče povzeti: "Če sta 0 in 1 enostavni, nič in celota, odsotnost in prisotnost, živo in neživo, ..., je tisto vmes komplicirano in kompleksno."

Podpišem (s tresočo roko) ...

Dobro. Problem je, da ne veš, kaj je tisto vmes in ravno zato bi moral prevesti Max-a.

Vojko:Včasih je bilo enostavno: šel si na komite in so ti lepo povedali, kaj moraš verjeti ...

Bargo: To je otroški vzorec, posledica pojavnosti in spet neke razlike med strukturami, ki pa so itak večinoma samo navidezne, skratka vera je posledica.

Vojko: Ja, vera je posledica, ne pa vzrok zaostale družbene zavesti.

Še dobro, da si prilepil smeška, saj vera je, še posebej v tem primeru, konstanta. Dogma je dogma, ne glede na to, katera institucija jo proizvede. Glede na to, da so eksperimenti, v različnih kulturah, pokazali, da nekatere dogme pač ne delujejo, je to še toliko močnejši argument za obstoj vere v nas.

Zakaj bi bile 'razlike med strukturami' navidezne? Razlika med medom in kravjekom je menda ja očitna, ne? Če misliš, da je 'navidezna', preizkusi to svojo tezo v praksi ...

V tem primeru zaradi lastne varnosti. Geometrijsko zajemanje informacij iz oddajajočih molekul ter izdelana in prefinjena interpretacija teh informacij pač zadošča, če ne bi, bi lahko preveril z drugačnim zajemanjem zunanjih informacij.

Saj veš, vsaka struktura ne more kar tako vstopiti, samo zato ker si želi. Zadovoljevanje potreb pač ni enostaven posel.
Aja, mimogrede: Abraham te pozdravlja.

[vojko]

Bargo je napisal:

Dobro. Problem je, da ne veš, kaj je tisto vmes in ravno zato bi moral prevesti Max-a.

Zadostuje, da sem ga prebral. Hkrati pa sem pomislil še na onega drugega Maxa, Borna namreč. Tudi ta ni bil od muh.

Še dobro, da si prilepil smeška, saj vera je, še posebej v tem primeru, konstanta.

Vera je zgodovinska kategorija, ki je na določeni razvojni stopnji človeštva nastala in bo tudi izginila.

Dogma je dogma, ne glede na to, katera institucija jo proizvede.

Drži. Razen, če je ta institucija matematika.

Glede na to, da so eksperimenti, v različnih kulturah, pokazali, da nekatere dogme pač ne delujejo, je to še toliko močnejši argument za obstoj vere v nas.

Ne, jaz to razumem kot kontraargument za religijo. Religija je nastala in persistira zaradi ugodnega družbenega humusa, ki ga predstavlja kapitalizem oz. sploh razredna, nepravična, izkoriščevalska družba, kjer pač 'ponižani in razžaljeni' nato iščejo uteho pri raznih vsemogočnih božanstvih in veri v onostranstvo, kjer bo vse drugače, vse boljše, pravičnejše.

V tem primeru zaradi lastne varnosti. Geometrijsko zajemanje informacij iz oddajajočih molekul ter izdelana in prefinjena interpretacija teh informacij pač zadošča, če ne bi, bi lahko preveril z drugačnim zajemanjem zunanjih informacij.

Saj veš, vsaka struktura ne more kar tako vstopiti, samo zato ker si želi. Zadovoljevanje potreb pač ni enostaven posel.
Aja, mimogrede Abraham te pozdravlja.

Hvala. Tudi ti ga pozdravi.

[bargo]

Dobro. Problem je, da ne veš, kaj je tisto vmes in ravno zato bi moral prevesti Max-a.

Zadostuje, da sem ga prebral. Hkrati pa sem pomislil še na onega drugega Maxa, Borna namreč. Tudi ta ni bil od muh.

Vidiš, kako pa naj mi sedaj vemo, da zadostuje. Born je prebral Wernerja, malce premislil in napisal. Kaj pa narediš ti, prebereš in si zadovoljen, nekako samozadostno mi to deluje. In samozadostnost, samozadovoljevanje potreb ni tako vznemirljivo. [kot tango].

Še dobro, da si prilepil smeška, saj vera je, še posebej v tem primeru, konstanta.

Vera je zgodovinska kategorija, ki je na določeni razvojni stopnji človeštva nastala in bo tudi izginila.

Aha, spet je nekaj nastalo pri nas. Si se vprašal, "Kako to, da se veliko stvari pojavi v naši vrsti?", kot vera, zavest in še kaj bova odkrila.

Dogma je dogma, ne glede na to, katera institucija jo proizvede.

Drži. Razen, če je ta institucija matematika.

Opa, se ti je zapisalo, verjetno si mislil, institucionalizirana matematika? Torej, zloraba orodja, zavedno ali nezavedno, a ne ?

Glede na to, da so eksperimenti, v različnih kulturah, pokazali, da nekatere dogme pač ne delujejo, je to še toliko močnejši argument za obstoj vere v nas.

Ne, jaz to razumem kot kontraargument za religijo. Religija je nastala in persistira zaradi ugodnega družbenega humusa, ki ga predstavlja kapitalizem oz. sploh razredna, nepravična, izkoriščevalska družba, kjer pač 'ponižani in razžaljeni' nato iščejo uteho pri raznih vsemogočnih božanstvih in veri v onostranstvo, kjer bo vse drugače, vse boljše, pravičnejše.

Prav, vendar v mislih sem imel vse ideologije, vključno z marksizmom. Si videl, zame včerajšnja najboljša šala je bila, poziv na javni pogovor na univerzi Edvarda Kardelja.

Vojko: Zakaj bi bile 'razlike med strukturami' navidezne? Razlika med medom in kravjekom je menda ja očitna, ne? Če misliš, da je 'navidezna', preizkusi to svojo tezo v praksi ...

Bargo: V tem primeru zaradi lastne varnosti. Geometrijsko zajemanje informacij iz oddajajočih molekul ter izdelana in prefinjena interpretacija teh informacij pač zadošča, če ne bi, bi lahko preveril z drugačnim zajemanjem zunanjih informacij.

Vojko:

Smrad pač naredi zadostno razliko, da večja količina vnosa materije ni potrebna (zaželena!). Vera in radovednost, tveganje, spoznavnost, minljivost, pomen.

Saj veš, vsaka struktura ne more kar tako vstopiti, samo zato ker si želi. Zadovoljevanje potreb pač ni enostaven posel.
Aja, mimogrede Abraham te pozdravlja.

Hvala. Tudi ti ga pozdravi.

Sem in sedaj te pozdravlja še Karl Gustav. Pa kaj je sedaj to?

Črvina
Bargo: Če poenostaviva, vsako živo bitje potrebuje energijo, da preživi. Učinkovita raba energije, ga ohranja pri življenju. Pridobi lahko torej več energije, kot je porabi ! Mislim, da je to eden od kriterijev evolucije.

Vojko: Načeloma. Ne drži pa tvoja ugotovitev, da bitje »pridobi torej več energije, kot je porabi.« To je definicija za nabiranje kilogramov, za debelost. Bistvo vnašanja energije (hrane) je seveda v tem, da vnašamo visoko energetsko hrano in oddajamo v obliki izločkov enako množino energije v bolj neuporabni obliki (toplota), razlika pa je seveda (začasno) lokalno zmanjšanje entropije.

[vojko]

Bargo je napisal:

Vidiš, kako pa naj mi sedaj vemo, da zadostuje. Born je prebral Wernerja, malce premislil in napisal. Kaj pa narediš ti, prebereš in si zadovoljen, nekako samozadostno mi to deluje. In samozadostnost, samozadovoljevanje potreb ni tako vznemirljivo.

Je pa nujno za preživetje. Primum vivere, deinde philosophari ...

Aha, spet je nekaj nastalo pri nas. Si se vprašal, "Kako to, da se veliko stvari pojavi v naši vrsti?", kot vera, zavest in še kaj bova odkrila.

Seveda sem se vprašal. Odgovor je preprost: za druge ne vemo.

Opa, se ti je zapisalo, verjetno si mislil, institucionalizirana matematika? Torej, zloraba orodja, zavedno ali nezavedno, a ne ?

Ne, ni se mi zapisalo! Napisal sem tako, kot sem mislil.

Prav, vendar v mislih sem imel vse ideologije, vključno z marksizmom. Si videl, zame včerajšnja najboljša šala je bila, poziv na javni pogovor na univerzi Edvarda Kardelja.

Jagoda na torti je pa bilo vabilo pokojnemu Janezu Strnadu na soočenje mnenj. Srečko iz Ptüja bo moral še dosti tega absolvirati, prej ko bo razcefral Einsteina ...

Smrad pač naredi zadostno razliko, da večja količina vnosa materije ni potrebna (zaželena!). Vera in radovednost, tveganje, spoznavnost, minljivost, pomen.

No, si le dojel, da 'razlike med strukturami' niso samo navidezne ...

Sem in sedaj te pozdravlja še Karl Gustav. Pa kaj je sedaj to?

Misliš, tisti, ki je izjavil: “The greatest and most important problems of life are all fundamentally insoluble. They can never be solved but only outgrown.”?

[bargo]

Opa, se ti je zapisalo, verjetno si mislil, institucionalizirana matematika? Torej, zloraba orodja, zavedno ali nezavedno, a ne ?

Ne, ni se mi zapisalo! Napisal sem tako, kot sem mislil.

Lahko potem pojasniš to misel, prosim.

Smrad pač naredi zadostno razliko, da večja količina vnosa materije ni potrebna (zaželena!). Vera in radovednost, tveganje, spoznavnost, minljivost, pomen.

No, si le dojel, da 'razlike med strukturami' niso samo navidezne ...

Različnost v enakosti in enakost v različnosti, v bistvu gre samo za transformacije. Vprašanje je, ali je mogoče, da se samotransformira?

Sem in sedaj te pozdravlja še Karl Gustav. Pa kaj je sedaj to?

Misliš, tisti, ki je izjavil: “The greatest and most important problems of life are all fundamentally insoluble. They can never be solved but only outgrown.”?

Tega ja, torej, sedaj je videti tako, da so v temelju nerazgradljivi problemi in v temelju je prav tako naključnost in iz te naključnosti nastane domneva o obstoju ustvarjalne sile, ki ozavesti nerazgradljive probleme, da bi jih lahko preraščala.

[vojko]

Bargo je napisal:

Lahko potem pojasniš to misel, prosim.

Bom poskusil!

B: Dogma je dogma, ne glede na to, katera institucija jo proizvede.

Drži. Razen, če je ta institucija matematika.

V naravoslovju je matematika INSTITUCIJA. (FRAN: 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti) Mislim, da matematika izpolnjuje te kriterije: je javna, organizirana skupnost ljudi, ki se bavijo z matematiko (npr. Mathematical Association UK, Mathematical Association of America, American Mathematical Society, DRUŠTVO MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SLOVENIJE, ipd.). V prenesenem pomenu pa je to institucija, ki uživa poseben ugled in zaupanje med tehničnimi znanostmi. Matematiki se verjame, matematični dokaz je ultima ratio pri vsakem disputu. Njene 'dogme' so zakon, ki ima moč naravnega zakona.

Različnost v enakosti in enakost v različnosti, v bistvu gre samo za transformacije. Vprašanje je, ali je mogoče, da se samotransformira?

Taki tvoji zaviti stavki me spominjajo na podobne v angleščini. Razumeš tegale: "This exceeding trifling witling, considering ranting criticizing concerning adopting fitting wording being exhibiting transcending learning, was displaying, notwithstanding ridiculing, surpassing boasting swelling reasoning, respecting correcting erring writing, and touching detecting deceiving arguing during debating."?

Tega ja, torej, sedaj je videti tako, da so v temelju nerazgradljivi problemi in v temelju je prav tako naključnost in iz te naključnosti nastane domneva o obstoju ustvarjalne sile, ki ozavesti nerazgradljive probleme, da bi jih lahko preraščala.

Schoen gesagt!

[bargo]

Bargo: Dogma je dogma, ne glede na to, katera institucija jo proizvede.

Vojko: Drži. Razen, če je ta institucija matematika.

Bargo: Opa, se ti je zapisalo, verjetno si mislil, institucionalizirana matematika? Torej, zloraba orodja, zavedno ali nezavedno, a ne ?

Vojko:Ne, ni se mi zapisalo! Napisal sem tako, kot sem mislil.

Bargo: Lahko potem pojasniš to misel, prosim.

V naravoslovju je matematika INSTITUCIJA. (FRAN: 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti) Mislim, da matematika izpolnjuje te kriterije: je javna, organizirana skupnost ljudi, ki se bavijo z matematiko (npr. Mathematical Association UK, Mathematical Association of America, American Mathematical Society, DRUŠTVO MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SLOVENIJE, ipd.). V prenesenem pomenu pa je to institucija, ki uživa poseben ugled in zaupanje med tehničnimi znanostmi. Matematiki se verjame, matematični dokaz je ultima ratio pri vsakem disputu. Njene 'dogme' so zakon, ki ima moč naravnega zakona.

Hvala, vendar ravno nekaj v tej smeri sem pričakoval, saj drug pomen "z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi", bi te pripeljal nevarno blizu ustvarjalnemu duhu in tega te je pa strah.

Črvina
Bargo: Vojko čakaj, kako lahko govoriš o objektivni stvarnosti in hkrati praviš, da je matematika izumljena?

Smer je povsem napačna, saj v matematiki velja, da samo en samcat primer, ki je skladen z definicijo vendar ni skladen z izrekom, zadošča, da izrek, trditev pade. Veš, tu institucije niso potrebne, matematika, to je simbolni in abstraktni zapis, je tako rekoč samozadostna. Zapise in trditve lahko preverjajo celo računalniki, vendar ne vseh! Kot veš, ti je povedal Kurt, obstajajo taki zapisi, ki bi zaciklali računalnike, da Cantorja niti ne omenjava.

Matematiki se verjame, matematični dokaz je ultima ratio pri vsakem disputu. Njene 'dogme' so zakon, ki ima moč naravnega zakona.

Ne, daleč od tega. To je tako, kot bi dejal angleščini se verjame, saj gre nenazadnje samo za jezik. In vsako stvar v matematiki je potrebno dokazati in kot sem dejal, samo en primer zadošča, da dokaz pade. Res pa je, da matematika bazira na aksiomih, kot na primer 1<>0, ki se razumsko sprejmejo, ker naj bi bila njihova resničnost neposredno razvidna. Stavim da, če bi aksiome preverjali na ljudskem glasovanju in bi torej odločila večina ali bodo sprejeti/postavljeni ali ne, bi bili potrjeni s krepko krepko večino.

Torej, glasujmo: 1 je različno od 0. Je lahko aksiom: Da ali ne?

Kam pripeljejo posledice aksiomov, to pa je že druga tema.

Različnost v enakosti in enakost v različnosti, v bistvu gre samo za transformacije. Vprašanje je, ali je mogoče, da se samotransformira?

Taki tvoji zaviti stavki me spominjajo na podobne v angleščini. Razumeš tegale: "This exceeding trifling witling, considering ranting criticizing concerning adopting fitting wording being exhibiting transcending learning, was displaying, notwithstanding ridiculing, surpassing boasting swelling reasoning, respecting correcting erring writing, and touching detecting deceiving arguing during debating."?

Ne.

Tega ja, torej, sedaj je videti tako, da so v temelju nerazgradljivi problemi in v temelju je prav tako naključnost in iz te naključnosti nastane domneva o obstoju ustvarjalne sile, ki ozavesti nerazgradljive probleme, da bi jih lahko preraščala.

Schoen gesagt!

Aha, ta stavek pa dojemaš, zanimivo. Veš, tudi ta je neke vrste kubističen stavek, to je takšen, ki ti te privlači, ti je všeč, saamooo, ko se vprašaš kaj pomeni, prepoznaš problem. Paralela je recimo DNK.

[Rock]

splošno znano in priznano je dejstvo, da vsi vrhunski znanstveniki niso ravno korifeje na področju družboslovja, zato so njihova mnenja o religiji (ali celo religioznost sama) pač mnenja laikov

Zavajanje.
Zadevni zaključek Plancka je mnenje naravoslovca o materiji, ne o religiji.
Če komu mnenje ni všeč, ga more izpodbijati z naravoslovnimi razlogi;
sovražna mnenja o duhovnosti so irelevantna: predmet presoje je tvar, ne duh.

Tvoje pisanje je klasični primer zavajanja.

Ne drži, ti si tisti, ki zavaja.

Planck ne govori o materiji en general,

Pusti znamenitemu Nobelovcu, da sam spregovori.

govori o nekakšnem 'izginjanju' materije, kar je seveda kapitalni nesmisel,

Nespodobno je, da bi kot materialist govoril o temi, kjer imaš zvezane roke.
(Mimogrede: tudi naš M. Vidmar je govoril podobno kot Planck.)

Znanost in religije se gibljejo na dveh popolnoma različnih ontoloških ravneh,

Ne.
Predmet obojnih disciplin se ontološko delno prekrivata. Le aspekti proučevanj (istih) predmetov so različni.

zato dialog med njima ni mogoč.

Dialog je še kako mogoč; je tudi nujen, in koristen.

Ne govorita namreč ena PROTI drugi, ampak ena MIMO druge;

Obojni disciplini posredujeta vsaka svoje delno znanje, pri čemer je človek celota.
Človek potrebuje celovito znanje.
Obojni disciplini se DOPOLNJUJETA.

tak dialog pa je nesmiseln.

Trditev filozofskih materialistov, in ti so margina.

QM upravičuje - prek meritev - znanstveno domnevo o njihovem koncu.

[Rock]

Drugače pa, bakterije in plesni so spet, za nas, problem.

Narobe, bargo: MI smo za njih problem! One so bile tu že stotine milijonov let pred nami! Mi smo vdrli v njihov svet in jih skušamo iztrebiti, mi smo belci, one so Indijanci. Toda v tej bitki nikoli ne bomo zmagali; res smo jih stisnili v rezervate, a vsake toliko časa se najde kakšen Jože Mutant in nam vrne udarec ...

Kako je evolucija nesmotrna!

Drži. Nobenega vnaprej pripravljenega načrta ni, ni 'izbranih' vrst, ni nobene teleologije. Obstojijo samo slepe, toda strahovite sile, ki oblikujejo in vodijo evolucijo.

Vidim, da si zaznal ironijo.

In ki te je zavedla v napako: "ki oblikujejo in vodijo evolucijo" - uporabljene besede implicirajo smoter.

[vojko]

Bargo je napisal:

Hvala, vendar ravno nekaj v tej smeri sem pričakoval, saj drug pomen "z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi", bi te pripeljal nevarno blizu ustvarjalnemu duhu in tega te je pa strah.

Črvina
Bargo: Vojko čakaj, kako lahko govoriš o objektivni stvarnosti in hkrati praviš, da je matematika izumljena?

Smer je povsem napačna, saj v matematiki velja, da samo en samcat primer, ki je skladen z definicijo vendar ni skladen z izrekom, zadošča, da izrek, trditev pade.

Pa saj ravno to dela matematiko kraljico znanosti!

Veš, tu institucije niso potrebne, matematika, to je simbolni in abstraktni zapis, je tako rekoč samozadostna.

Si že slišal kdaj za frazo: 'Einstein je institucija v fiziki'! ali: 'Tina Maze je institucija v smučanju'?

Zapise in trditve lahko preverjajo celo računalniki, vendar ne vseh! Kot veš, ti je povedal Kurt, obstajajo taki zapisi, ki bi zaciklali računalnike, da Cantorja niti ne omenjava.

Vodiš me predaleč, še dlje kot je Tierra del Fuego; tu sem na tankem ledu in me lahko hitro 'nagneš' ...

vojko napisal/-a:Matematiki se verjame, matematični dokaz je ultima ratio pri vsakem disputu. Njene 'dogme' so zakon, ki ima moč naravnega zakona.

Ne, daleč od tega. To je tako, kot bi dejal angleščini se verjame, saj gre nenazadnje samo za jezik.

Čakaj malo, počasi, bargo! Pa ja ne boš primerjal govorjenih jezikov z jezikom matematike?! Res so oboji plod človekovega Intelekta, a razlike so ogromne. Približno takšne kot med zakonom gravitacije in Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti ...

In vsako stvar v matematiki je potrebno dokazati in kot sem dejal, samo en primer zadošča, da dokaz pade.

To je njena prednost!

Res pa je, da matematika bazira na aksiomih, kot na primer 1<>0, ki se razumsko sprejmejo, ker naj bi bila njihova resničnost neposredno razvidna.

Ali ni?

Stavim da, če bi aksiome preverjali na ljudskem glasovanju in bi torej odločila večina ali bodo sprejeti/postavljeni ali ne, bi bili potrjeni s krepko krepko večino.

Dvomim. Kaj pa če bi dali na referendum tale aksiom: 'množica S je končna tedaj in samo tedaj, kadar ima vsaka neprazna družina podmnožic množice S vsaj en minimalen element glede na relacijo stroge inkluzije ⊂'? Kaj misliš, kako bi glasoval Štef iz Makol? Ali pa Srečko iz Ptüja?

Torej, glasujmo: 1 je različno od 0. Je lahko aksiom: Da ali ne?

Kam pripeljejo posledice aksiomov, to pa je že druga tema.

V svetlo prihodnost ...

Aha, ta stavek pa dojemaš, zanimivo. Veš, tudi ta je neke vrste kubističen stavek, to je takšen, ki ti te privlači, ti je všeč, saamooo, ko se vprašaš kaj pomeni, prepoznaš problem. Paralela je recimo DNK.

Mislim, da je paralela ustrezna.

[bargo]

Smer je povsem napačna, saj v matematiki velja, da samo en samcat primer, ki je skladen z definicijo vendar ni skladen z izrekom, zadošča, da izrek, trditev pade.

Pa saj ravno to dela matematiko kraljico znanosti!

Kdo je kralj znanosti?

Veš, tu institucije niso potrebne, matematika, to je simbolni in abstraktni zapis, je tako rekoč samozadostna.

Si že slišal kdaj za frazo: 'Einstein je institucija v fiziki'! ali: 'Tina Maze je institucija v smučanju'?

Ne, nikoli do sedaj.

Vojko: Matematiki se verjame, matematični dokaz je ultima ratio pri vsakem disputu. Njene 'dogme' so zakon, ki ima moč naravnega zakona.

Bargo: Ne, daleč od tega. To je tako, kot bi dejal angleščini se verjame, saj gre nenazadnje samo za jezik.

Čakaj malo, počasi, bargo! Pa ja ne boš primerjal govorjenih jezikov z jezikom matematike?! Res so oboji plod človekovega Intelekta,

No vidiš, jezik ima pravila.

a razlike so ogromne.

No, govoriti, slovnično dokaj pravilno, si se, kot otrok, naučil sam tako, da si poslušal, a ne?

No, z matemetiko, si imel malce več problemov, ker pač nisi poslušal in si raje gledal skozi okno. Razlika je v poslušanju, kar pa lahko res povzroči ogromno razliko.

Približno takšne kot med zakonom gravitacije in Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti ...

Aja, naštej nekaj teh ogromnih razlik?

Res pa je, da matematika bazira na aksiomih, kot na primer 1<>0, ki se razumsko sprejmejo, ker naj bi bila njihova resničnost neposredno razvidna.

Ali ni?

Kdo bi to vedel? Zato pa glas ljudstva, pa da vidimo, če je ali ni.

Stavim da, če bi aksiome preverjali na ljudskem glasovanju in bi torej odločila večina ali bodo sprejeti/postavljeni ali ne, bi bili potrjeni s krepko krepko večino.

Dvomim. Kaj pa če bi dali na referendum tale aksiom: 'množica S je končna tedaj in samo tedaj, kadar ima vsaka neprazna družina podmnožic množice S vsaj en minimalen element glede na relacijo stroge inkluzije ⊂'? Kaj misliš, kako bi glasoval Štef iz Makol? Ali pa Srečko iz Ptüja?

Odgovor bi bil ne, kar pomeni, zavrnjeno, ne more biti aksiom.

Kam pripeljejo posledice aksiomov, to pa je že druga tema.

V svetlo prihodnost ...

V črno luknjo, iz katere še brezmasna svetloba ne more pobegniti, čeprav ima največjo možno hitrost, absolutno hitrost, vendar je še huje, v singularnost, kjer se sploh ne ve niti ali sploh lahko govorimo o prihodnosti. Vidiš, preostane (v) in ta, hočeš nočeš, zahteva potencial.

Aha, ta stavek pa dojemaš, zanimivo. Veš, tudi ta je neke vrste kubističen stavek, to je takšen, ki ti te privlači, ti je všeč, saamooo, ko se vprašaš kaj pomeni, prepoznaš problem. Paralela je recimo DNK.

Mislim, da je paralela ustrezna.

Hvala, ko domisliš, boš komentiral.

[vojko]

Bargo je napisal:

Kdo je kralj znanosti?

Nimamo ga, ker je fizika ženskega spola. Tudi Nemci ga nimajo: die Physik ... Za Angleže pa tako nikoli ne veš ...

Ne, nikoli do sedaj.

Vidiš, to imenujemo 'vseživljenjsko učenje' ...

No vidiš, jezik ima pravila.

Drži kot pes ježa ...

No, govoriti, slovnično dokaj pravilno, si se, kot otrok, naučil sam tako, da si poslušal, a ne?

Ja. No, to je že prva razlika glede na matematiko ...

No, z matemetiko, si imel malce več problemov, ker pač nisi poslušal in si raje gledal skozi okno. Razlika je v poslušanju, kar pa lahko res povzroči ogromno razliko.

Ja, ogromno. Poglej samo Preprostega: nikoli ne posluša in razlika je ogromna in se vsakodnevno povečuje ...

Aja, naštej nekaj teh ogromnih razlik?

Ah, no, bargo! Vzemi v roke ta zakon in učbenik višje matematike! Razlika se začne že pri naslovu ...

Odgovor bi bil ne, kar pomeni, zavrnjeno, ne more biti aksiom.

Odlično! Štef iz Makol in Srečko iz Ptüja bi tako odgovorila in odgovor bi seveda bil napačen; gornje namreč JE aksiom.

V črno luknjo, iz katere še brezmasna svetloba ne more pobegniti, čeprav ima največjo možno hitrost, absolutno hitrost, vendar je še huje, v singularnost, kjer se sploh ne ve niti ali sploh lahko govorimo o prihodnosti.

Lahko gledaš tudi iz drugega rakurza in rečeš: svetloba ne more uiti izza dogodkovnega horizonta, ker pada PROSTOR proti središču ČL z nadsvetlobno hitrostjo in jo nosi s sabo.

Vidiš, preostane (v) in ta, hočeš nočeš, zahteva potencial.

Hvala, ko domisliš, boš komentiral.

Sem že komentiral; to je to. Lahko pa ti malo razpleteš klopko ...

[bargo]

No, z matemetiko, si imel malce več problemov, ker pač nisi poslušal in si raje gledal skozi okno. Razlika je v poslušanju, kar pa lahko res povzroči ogromno razliko.

Ja, ogromno. Poglej samo Preprostega: nikoli ne posluša in razlika je ogromna in se vsakodnevno povečuje ...

Manjša razlika je že (v) samem začetku, ki pa s časom doprinese ogromen potencial.

Aja, naštej nekaj teh ogromnih razlik?

Ah, no, bargo! Vzemi v roke ta zakon in učbenik višje matematike! Razlika se začne že pri naslovu ...

Vidiš, prav zato ima pravo poseben problem, a ne? Različne interpretacije so zaželene, torej zmeda je vgrajena, sedaj ali naključno ali pa zaradi nesposobnosti, ki je posledica __________. Boš dopolnil?

Odgovor bi bil ne, kar pomeni, zavrnjeno, ne more biti aksiom.

Odlično! Štef iz Makol in Srečko iz Ptüja bi tako odgovorila in odgovor bi seveda bil napačen; gornje namreč JE aksiom.

Opa, sedaj počasi dojemam tvojo skovanko, namreč, če je tisto bil aksiom, navedi še naziv matematične institucije, ki sprejema takšne neposredno razvidne resničnosti?

Kako si že rekel, da se glasi aksiom ___________ matematične institucije:
"'množica S je končna tedaj in samo tedaj, kadar ima vsaka neprazna družina podmnožic množice S vsaj en minimalen element glede na relacijo stroge inkluzije ⊂'"

V črno luknjo, iz katere še brezmasna svetloba ne more pobegniti, čeprav ima največjo možno hitrost, absolutno hitrost, vendar je še huje, v singularnost, kjer se sploh ne ve niti ali sploh lahko govorimo o prihodnosti.

Lahko gledaš tudi iz drugega rakurza in rečeš: svetloba ne more uiti izza dogodkovnega horizonta, ker pada PROSTOR proti središču ČL z nadsvetlobno hitrostjo in jo nosi s sabo.

Nazaj proti nič, samo ne v nič in ja, to je mehiški pogled, s SOMBREROM na glavi!

Hvala, ko domisliš, boš komentiral.

Sem že komentiral; to je to. Lahko pa ti malo razpleteš klopko ...

Torej, ti bi, da sam prevedem Max-a? Mogoče pa bi to storil Rock, tako za vajo in trening, ga bom zaprosil.