Dve vprašanji iz astrofizike
Dve vprašanji iz astrofizike
Danes je bil objavljen pogovor s tremi našimi fiziki.
Ali lahko kdo pojasni:
* kakšna verjetnost je 'sigma 5'?
* v teoriji 'prapoka' se govori o singularnosti; toda v resnici ne gre le za eno 'točko', ampak naj bi jih bilo (v prostoru) več. Kaj naj bi to pomenilo? In, da je 'točk' več, je zgolj produkt najnovejše 'inflacijske teorije'?
Ali lahko kdo pojasni:
* kakšna verjetnost je 'sigma 5'?
* v teoriji 'prapoka' se govori o singularnosti; toda v resnici ne gre le za eno 'točko', ampak naj bi jih bilo (v prostoru) več. Kaj naj bi to pomenilo? In, da je 'točk' več, je zgolj produkt najnovejše 'inflacijske teorije'?
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
\(\displaystyle P=3\cdot 10^{-7}\approx\frac{1}{3500000}\)Rock napisal/-a:* kakšna verjetnost je 'sigma 5'?
Prapok, kot ga zna opisati trenutna fizika, pomeni stanje izredno goste in vroče materije/energije, kar seveda ne implicira singularnosti. "Vroči prapok" ali "vroči veliki pok" (ang. "Hot Big Bang") se v zvezi s teorijo inflacije večinoma navezuje na čas tik po koncu inflacije, ko inflatonsko polje/inflatoni razpadejo v običajno materijo/energijo in posledično temperatura vesolja spet močne naraste (med procesom inflacije se vesolje namreč zelo ohladi).* v teoriji 'prapoka' se govori o singularnosti; toda v resnici ne gre le za eno 'točko', ampak naj bi jih bilo (v prostoru) več. Kaj naj bi to pomenilo? In, da je 'točk' več, je zgolj produkt najnovejše 'inflacijske teorije'?
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Formulo besedno opiši. Zakaj 'sigma'? Ali obstaja 4, 6?shrink napisal/-a:\(\displaystyle P=3\cdot 10^{-7}\approx\frac{1}{3500000}\)Rock napisal/-a:* kakšna verjetnost je 'sigma 5'?
Tvoj odgovor je primeren za matematika. Ki ga pa itak ne potrebuje.
"trenutna fizika" - morda drži. Kaj pa malce starejša? Ali ni singularnost pojem iz fizike, in ki je dolgo veljal, pa tudi dandanes ni izključen?* v teoriji 'prapoka' se govori o singularnosti; toda v resnici ne gre le za eno 'točko', ampak naj bi jih bilo (v prostoru) več. Kaj naj bi to pomenilo? In, da je 'točk' več, je zgolj produkt najnovejše 'inflacijske teorije'?
----------
Prapok, kot ga zna opisati trenutna fizika, pomeni stanje izredno goste in vroče materije/energije, kar seveda ne implicira singularnosti.
Pa še več: pred inflacijo (le-ta je zgolj najnovejša podmena) naj bi še vedno obstajala singularnost?
O obdobju od začetka prapoka do nekaj hipov po tem itak ni dosti znanega. Kaj, če bi strokovno ugibanje na kratko kronološko predstavil (tisto, kar je po zadnjih dognanjih verjetno, najbolj verjetno)?"Vroči prapok" ali "vroči veliki pok" (ang. "Hot Big Bang") se v zvezi s teorijo inflacije večinoma navezuje na čas tik po koncu inflacije, ko inflatonsko polje/inflatoni razpadejo v običajno materijo/energijo in posledično temperatura vesolja spet močne naraste (med procesom inflacije se vesolje namreč zelo ohladi).
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
"Sigma" pomeni standardno deviacijo (odklon), v zvezi s statističnimi testi pa implicira stopnjo zaupanja testa: večji kot je, večja je stopnja zaupanja v sprejeto statistično hipotezo oz. manjša je verjetnost, da je sprejeta statistična hipoteza napačna - predlagam, da prebereš:
http://blogs.scientificamerican.com/obs ... hats-that/
V zvezi s singularnostjo pa: možno je, da se je vesolje začelo s singularnostjo, ampak pomen "velikega poka", kot sem že povedal, se v obstoječi fiziki večinoma ne nanaša na to. Sicer je znan star teoretičen rezultat (Hawking in Penrose), da se je vsako vesolje, ki se širi, moralo nujno začeti s singularnostjo, vendar le ob pogoju močnega energijskega pogoja (običajna snov/energija ob odsotnosti kozmološke konstante); ker je očitno, da tudi obstaja energija, ki krši tak pogoj (temna energija oz. kozmološka konstanta), začetna singularnost ni nujna.
http://blogs.scientificamerican.com/obs ... hats-that/
V zvezi s singularnostjo pa: možno je, da se je vesolje začelo s singularnostjo, ampak pomen "velikega poka", kot sem že povedal, se v obstoječi fiziki večinoma ne nanaša na to. Sicer je znan star teoretičen rezultat (Hawking in Penrose), da se je vsako vesolje, ki se širi, moralo nujno začeti s singularnostjo, vendar le ob pogoju močnega energijskega pogoja (običajna snov/energija ob odsotnosti kozmološke konstante); ker je očitno, da tudi obstaja energija, ki krši tak pogoj (temna energija oz. kozmološka konstanta), začetna singularnost ni nujna.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Sigma izvira iz gr. abecede (je ena od črk)?shrink napisal/-a:"Sigma" pomeni standardno deviacijo (odklon),
Tvoja formula pomeni 'sigma 5'? Zakaj 'pet'?
V primeru da se vesolje (= prostor-čas?) ni začelo s singularnostjo, s čim se je? Kajti 'inflacija' se ne nanaša na sam začetek (vzrok).se je vsako vesolje, ki se širi, moralo nujno začeti s singularnostjo, vendar le ob pogoju močnega energijskega pogoja (običajna snov/energija ob odsotnosti kozmološke konstante); ker je očitno, da tudi obstaja energija, ki krši tak pogoj (temna energija oz. kozmološka konstanta), začetna singularnost ni nujna.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
"Pet sigma" pomeni deviacijo \(5\sigma\) (glej npr. na sliki v linku, ki sem ga navedel). Na \(5\sigma\) pač kažejo meritve, kaj pomeni verjetnost v zvezi s tem, pa odlično razloži navedeni link.
Nihče zagotovo ne ve, kako se je začelo vesolje, jasno je le, da je bilo pred cca. 14 milijardami leti v stanju, ko je bila materija izredno gosta in vroča.
Nihče zagotovo ne ve, kako se je začelo vesolje, jasno je le, da je bilo pred cca. 14 milijardami leti v stanju, ko je bila materija izredno gosta in vroča.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
shrink napisal/-a:Nihče zagotovo ne ve, kako se je začelo vesolje, jasno je le, da je bilo pred cca. 14 milijardami leti v stanju, ko je bila materija izredno gosta in vroča.
Ko je bila materija izredno gosta in vroča - če je obstajala samo 'ena materija' (razume se, da se pogovarjamo v okviru 'podmen'), smo pri singularnosti.
'Inflacija' se nanaša na hip po začetku. Ker naj bi do nadaljnjega veljala ta teorija - sledi, iz tvojega teksta, zaključek, da je singularnost črtana, nadomestka zanjo pa še nimamo.
Zgleda pa, da je še bolj konsekventno, da 'inflacija' velja, toda v veljavnost singularnosti ne posega.
Moram reči, da omenjeni 3 fiziki so bili zelo aktualni, drugo pa je njihova koherentnost.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Ne, izredno velika gostota in temperatura materije/energije ne pomeni singularnosti; v singularnosti sta namreč gostota in temperatura neskončni. In ne, začetna singularnost ni črtana, ni pa več nujna zaradi prej omenjenega razloga. O koherentnosti strokovnjakov pa je bolje, da ne sodiš.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
shrink napisal/-a:Ne, izredno velika gostota in temperatura materije/energije ne pomeni singularnosti; v singularnosti sta namreč gostota in temperatura neskončni. In ne, začetna singularnost ni črtana, ni pa več nujna zaradi prej omenjenega razloga. O koherentnosti strokovnjakov pa je bolje, da ne sodiš.
Pozdravljam, da obstajajo tudi verodostojni fiziki.
Se ti pa zahvaljujem za ostalo.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Vidiš, Preprostega smo naučili tudi preprostih manir...Rock napisal/-a:shrink napisal/-a:Ne, izredno velika gostota in temperatura materije/energije ne pomeni singularnosti; v singularnosti sta namreč gostota in temperatura neskončni. In ne, začetna singularnost ni črtana, ni pa več nujna zaradi prej omenjenega razloga. O koherentnosti strokovnjakov pa je bolje, da ne sodiš.
Pozdravljam, da obstajajo tudi verodostojni fiziki.
Se ti pa zahvaljujem za ostalo.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Zanimiva bi bila ugotovitev:Sluzasti napisal/-a:Vidiš, Preprostega smo naučili tudi preprostih manir...Rock napisal/-a:Pozdravljam, da obstajajo tudi verodostojni fiziki.shrink napisal/-a:Ne, izredno velika gostota in temperatura materije/energije ne pomeni singularnosti; v singularnosti sta namreč gostota in temperatura neskončni. In ne, začetna singularnost ni črtana, ni pa več nujna zaradi prej omenjenega razloga. O koherentnosti strokovnjakov pa je bolje, da ne sodiš.
Se ti pa zahvaljujem za ostalo.
kako si ti razumel (kvazipravnik-družboslovec), shrink (domnevam, da pravilno) in ostali.
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Preprosti (rock) je napisal:
Kako sem razumel? Ja, tako kot vsi ostali, Preprosti: da si namesto psovanja zaključil svoj post z zahvalo učitelju, ki te je naučil nekaj koristnega...
Vidiš, Preprostega smo naučili tudi preprostih manir...
Zanimiva bi bila ugotovitev:
kako si ti razumel (kvazipravnik-družboslovec), shrink (domnevam, da pravilno) in ostali.
Kako sem razumel? Ja, tako kot vsi ostali, Preprosti: da si namesto psovanja zaključil svoj post z zahvalo učitelju, ki te je naučil nekaj koristnega...
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Lahko te pustim v iluziji.Sluzasti napisal/-a:Kako sem razumel? Ja, tako kot vsi ostali, Preprosti: da si namesto psovanja zaključil svoj post z zahvalo učitelju, ki te je naučil nekaj koristnega...Rock napisal/-a:Zanimiva bi bila ugotovitev:
kako si ti razumel (kvazipravnik-družboslovec), shrink (domnevam, da pravilno) in ostali.
(A če si zainteresiran za napotek za razsvetlitev:
prvi stavek izreka pohvalo;
drugi stavek določi mejo med verodostojnimi in neverodostojnimi fiziki, in komu pripade zahvala.
To se imenuje: resnica v formalni kurtuazni obliki.)
Re: Dve vprašanji iz astrofizike
Preprosti, zakaj pa pišeš tako zmešano, da moraš narediti skoraj za vsak svoj stavek stavčno analizo, da te razumemo? Piši preprosto, Preprosti, pa bo dosti manj težav z razumevanjem tvojih sicer klenih misli...Rock napisal/-a:Lahko te pustim v iluziji.Sluzasti napisal/-a:Kako sem razumel? Ja, tako kot vsi ostali, Preprosti: da si namesto psovanja zaključil svoj post z zahvalo učitelju, ki te je naučil nekaj koristnega...Rock napisal/-a:Zanimiva bi bila ugotovitev:
kako si ti razumel (kvazipravnik-družboslovec), shrink (domnevam, da pravilno) in ostali.
(A če si zainteresiran za napotek za razsvetlitev:
prvi stavek izreka pohvalo;
drugi stavek določi mejo med verodostojnimi in neverodostojnimi fiziki, in komu pripade zahvala.
To se imenuje: resnica v formalni kurtuazni obliki.)
"To se imenuje: resnica v formalni kurtuazni obliki."
Ali je koren tvojega neologizma "kurtuazni" v francoski besedi "courtisane" (kurtizana), ali pa morda celo v "la courtoisie" (prijaznost)?
Glej, da ne boš v odgovoru preveč psoval, moraš biti "kurtuazen"...