Fizika klarineta

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
Post Reply
sergio1
Posts: 2
Joined: 13.5.2014 12:16

Fizika klarineta

Post by sergio1 » 16.5.2014 20:34

Pozdravljeni,

zanima me, če se je kdo kdaj obadal z merjenjem višjih harmonikov pri klarinetu? Po teoriji je klarinet polodprta cev, kar pomeni, da bi naj bili prisotni samo lihi višji harmonik. Vendar temu ni tako. Prisotni so tudi sodi. Večja frekvenca kot je, z večjo amplitudi so prisotni. Bi znal kateri razložiti zakaj?

Lp

User avatar
Aniviller
Posts: 7263
Joined: 15.11.2004 18:16

Re: Fizika klarineta

Post by Aniviller » 16.5.2014 21:44

Polodprta piščal je grozno komplicirana reč. Lahko si predstavljaš, da robni pogoj na odprtem koncu ni tako enostaven kot se ga navaja. Tam zrak in valovanje uhaja (sicer ne bi ničesar slišali!), tako da je ta obravnava samo približek. Glavno vprašanje je tukaj, kje je sploh pravi konec piščali. Ta odprti robni pogoj celo pomeni, da imaš lahko od amplitude rahlo odvisno do kje niha in od kje naprej se dovolj razprši (preveč pihni noter pa slišiš da "zamjavka"). No ampak to ni vse...

Profili prereza pihal so bolj ali manj daleč od idealnega cilindričnega profila. Hud primer tega so inštrumenti, ki imajo izrecno stožčast profil. Klarinet je sicer formalno cilindričen, ampak še vedno imaš variacije profila in razširjen odmevnik na koncu.

Da ne govorimo o resonancah samega ohišja inštrumenta, ki tudi lahko pripomore k dodatnemu tonu. Tudi sam jeziček ima svoja nihanja, in tudi tista, ki se ne ojačajo v cevi, še vedno pridejo skozi.

To vse skupaj pomeni, da imaš pri realnih inštrumentih vedno odstopanja od najbolj preprostega fizikalnega modela. Model lahko seveda po želji nadgrajuješ, če upoštevaš bolj realno geometrijo cevi in ostale dele, ki pripomorejo k nastanku zvoka.

sergio1
Posts: 2
Joined: 13.5.2014 12:16

Re: Fizika klarineta

Post by sergio1 » 22.5.2014 21:13

Hvala za odgovor.

Inštrumenti so res razred zase..oz.svoja fizika. Najprej sem mislil predstavit fizikalno ozadje saksofona (ker ga sam igram) ampak je ta stožčasta cev tak komplicirana in še več komplikacij s sabo prinese, da sem se raje odločil za klarinet in flavto. Flavta je malo boljši približek cilindričnega profila, vendar je vseeno rahlo konusna.
Pri klarinetu pa bi naj ti sodi harmoniki nastali že iz jezička. Jeziček namreč proizvaja sode in lihe frekvence in se zaradi resonance harmoniki z višjimi frekvencami bolj uglasijo. Med prvim in drugim harmonikom se ponavadi ne uglasijo. Med tretjim in četrtim zelo malo, potem pa vedno bolj. 8. je celo večji od devetega (po amplitudi) :)

Zanimivi so ti inštrumenti, ki na prvi pogled izgledajo kot nekaka cev z mehaniko :)

Lp

User avatar
Aniviller
Posts: 7263
Joined: 15.11.2004 18:16

Re: Fizika klarineta

Post by Aniviller » 22.5.2014 21:29

Ah za akustiko noben ne bo trdil da je enostavna :)

Še najenostavnejša je struna... pa še tukaj zato ker strune niso neskončno tanke, nimaš alikvotov na celoštevilskih mnogokratnikih (oktava ni oktava). Zato moraš pri klavirju (posebej manjši klavirji, pianino pa sploh) zaradi debelih strun oktavo "raztegnit", in mora biti oktava mičken več kot 8 tonov, če hočeš, da dobro zveni. Bizarno. Moraš klavir razglasit zato da uglašeno zveni.

Post Reply