Negativna gravitacija

[Pentium]

Zakaj je lahko EM sila tudi odbojna, medtem ko je gravitacija samo prvlačna?

Pa še to: Ali sta odbojna in privlačna EM sila natančno enako močni?

[Japi]

Zakaj bi odbojna EM sila bila npr. šibkejša kot privlačna? Povej mi kaj o privlačnosti s stališča deformacije prostora in bo mogoče razlika med EM poljem in gravitacijskim padla kar sama ven

[shrink]

Zakaj je lahko EM sila tudi odbojna, medtem ko je gravitacija samo prvlačna?

Na to bom odgovoril s tem, kar je na enem svojih predavanj povedal Richard Feynman. Razlagal je Newtonov gravitacijski zakon in pri tem navedel zgodovinsko dejstvo, da so v njegovih časih Newtona vsi postrani gledali, češ: "S tem nisi pojasnil, zakaj planeti krožijo okoli Sonca!". On jim je pa odvrnil: "Jaz sem pojasnil KAKO krožijo planeti okoli Sonca, ne pa ZAKAJ!"

Iz tega lahko sklepaš, da se v Naravi marsičesa ne da pojasniti, da se pa razumeti mehanizme določenih pojavov, ki jih fiziki popisujejo z zakoni. Ti zakoni izhajajo bodisi iz eksperimentov, bodisi na osnovi predikcije že znanih zakonov oz. bolje rečeno teorij. Vse hipoteze, zakone, teorije... pa je potrebno eksperimentalno preveriti.

Zato se odgovor na tvoje vprašanje glasi: "Tako je (to govorijo Maxwellove enačbe in gravitacijski zakon, katere potrjujejo eksperimenti), ne vemo pa zakaj." Mogoče si pri tem lahko pomagaš še z antropičnim načelom:

Svet je takšen, kakršen je, primeren za nas opazovalce, seveda ni "vzročna" posledica našega opazovanja (namreč v pomenu "smotrnega vzroka", causae finalis), ampak je zgolj logična posledica dejstva, da smo opazovalci.

[Japi]

Znanost bo živela le do zadnjega zakaj, kar pa s stališča nepopolnega znanstvenika ne pomeni nobenega strahu.

[Marjan]

Zakaj je lahko EM sila tudi odbojna, medtem ko je gravitacija samo prvlačna?

Vzrok je v delcih, ki so lahko pozitivno ali negatvino nabiti. Imajo pa kvečjemu lastnost mase. Negativne mase pa (kolikor zaenkrat vemo) ni. Če bi obstajala, bi se pozitivna masa od nje odbijala.

[shrink]

Vzrok je v delcih, ki so lahko pozitivno ali negatvino nabiti. Imajo pa kvečjemu lastnost mase. Negativne mase pa (kolikor zaenkrat vemo) ni. Če bi obstajala, bi se pozitivna masa od nje odbijala.

S tem si samo pojasnil, kako delci interagirajo, ne pa zakaj. Na takšen način ni mogoče pojasniti, zakaj ti dve osnovni sili delujejo tako.

[Marjan]

Ja, shrink, tako se lahko še naprej sprašujemo "zakaj?", konec koncev je to vprašanje gonilo fizike. Ampak tukajle se moramo verjetno zadovoljiti na točki, ko pridemo do Standardnega Modela. Ta pove znane štiri interakcijske sile, na kaj delujejo in kako.

Na vprašanje zakaj so ravno takšne štiri sile postale prevladujoče v vesolju, pa se odgovor skriva v njegovi evoluciji takoj po Big bangu.

[shrink]

Seveda se strinjam, ampak Pentium je verjetno hotel vedeti, v čem je EM sila "drugačna" od gravitacije. Standardni model pa samo govori o tem, da so gradniki materije delci, ki med sabo interagirajo preko drugih delcev - nosilcev teh 4 osnovnih sil, ne ponuja pa odgovora na to vprašanje. Kot sem že prej poudaril, fiziki ne nujno razlagajo vsemogočne resnice, ampak večinoma pojasnjujejo, kako se ta resnica udejanja.

Na vprašanje zakaj so ravno takšne štiri sile postale prevladujoče v vesolju, pa se odgovor skriva v njegovi evoluciji takoj po Big bangu.

To pa ni nič drugega kot antropično načelo.

[Marjan]

Seveda se strinjam, ampak Pentium je verjetno hotel vedeti, v čem je EM sila "drugačna" od gravitacije.

Po SM lahko rečemo, da EM sila deluje na delce, ki imajo lastnost naboja. Gravitacijska pa deluje na lastnost energije in mase. To je že ena razlika med njima. Druga razlika je moč interakcije: EM slia je cca. 10[sup]35[/sup] krat močnejša od gravitacijske.

To pa ni nič drugega kot antropično načelo.

Hja, antropično načelo ravno obrne fiziko na glavo. Sicer se strinjam, da je vesolje tako, da ga mi lahko opazujemo. Vendar še vedno lahko nepristransko izvajamo meritve in izpeljujemo zakone, ki veljajo v vesolju, čeprav smo tukaj zaradi tega kakršna evolucija vesolja pač je.

[shrink]

Po SM lahko rečemo, da EM sila deluje na delce, ki imajo lastnost naboja. Gravitacijska pa deluje na lastnost energije in mase. To je že ena razlika med njima. Druga razlika je moč interakcije: EM slia je cca. 1035 krat močnejša od gravitacijske.

To je vse res, ampak SM ponuja samo recept, ne pa razlago. Pentium pa je hotel odgovor, ZAKAJ je EM ambivalentna, gravitacija pa ne. SM tega odgovora ne ponuja. Samo to sem hotel poudariti.

Hja, antropično načelo ravno obrne fiziko na glavo.

Razlag na http://en.wikipedia.org/wiki/Anthropic_principle in podobnih, pa bi se raje izogibal. Če antropično načelo uporablja sam S. Hawking za razlago razvoja vesolja in zvezi s tem naravnih zakonov, ki veljajo, potem ne vidim potrebe, da bi to načelo a priori imeli za "heretično".

Vendar še vedno lahko nepristransko izvajamo meritve in izpeljujemo zakone, ki veljajo v vesolju, čeprav smo tukaj zaradi tega kakršna evolucija vesolja pač je.

Na osnovi meritev in izpeljevanja zakonov ne bo nikoli možno povsem razložiti nastanka vesolja in ustroja narave v fundamentih.

[Marjan]

Ja, saj te razumem: imamo odgovor "Kako?", nimamo pa odgovora "Zakaj?".

Na slednje vprašanje poznamo samo izvor, ne pa (še!) finalnega odgovora:

Od najzgodnejše evolucije vesolja je sistem začel (kjer je le mogel) prehajati v nižjo energijo. Tako so se z ohlajanjem izoblikovale znane štiri sile.

[Pentium]

Milsim da je z alotropičnem načelom tako: Če obstaja samo eno vesolje, ali pa majhno število njeh, in pa se je v večini njih ali pa v vseh razvilo življenje, potem si z njim ne moremo dosti pomagati.

Če pa obstaja ogromno, neskončno število vesolij, tako da se je le v nekaj vesoljih razvilo življenje, potem lahko kaj pojasnimo z njim. Vendar tega ne bomo nikoli vedeli, znanost pa ne stremi k nečemu, česar ne bomo nikoli vedeli. Zato se je brezplodno ukvarjati s tem načelom.

Marjan je napisal:

Po SM lahko rečemo, da EM sila deluje na delce, ki imajo lastnost naboja. Gravitacijska pa deluje na lastnost energije in mase. To je že ena razlika med njima. Druga razlika je moč interakcije: EM slia je cca. 1035 krat močnejša od gravitacijske.

Pa še ena razlika je: enaka naboja se odbijata, medtem ko se 2 pozitivni masi privlačita.

[shrink]

Milsim da je z alotropičnem načelom tako

Načelo je antropično.

Zato se je brezplodno ukvarjati s tem načelom.

Antropično načelo samo pomaga iz določenih zagat, ko si enostavno ne znamo razložiti, zakaj so stvari take, kot so. Sicer ga je možno smatrati kot filozofski princip, a glede na to, da ga uporabljajo celo zelo znani teoretični fiziki (npr. Hawking), je tvoja pripomba o brezplodnosti nevmesna. Prej je brezplodno tvoje razmišljanje

Vendar tega ne bomo nikoli vedeli, znanost pa ne stremi k nečemu, česar ne bomo nikoli vedeli.

Priporočam, da si prebereš naslednji (delno filozofski, delno fizikalni) prispevek:

http://www2.arnes.si/~mursic3/Racionaln ... logije.htm

Sicer se delno strinjam s tabo, da bo človeku verjetno nemogoče pojasniti vse pojave v tem vesolju, torej se stremenje k teorijam vsega in podobnemu lahko smatra kot brezplodno. Vendar če ne bi težili k spoznavanju neke generalne slike Narave, potem bi človek verjetno ostal na nivoju nagonskega bitja.

[Pentium]

Načelo je antropično.

Ja no najprej se moram naučiti umetnosti branja.

Ne vem zakaj bi bilo nemogoče pojasniti vse pojave v vesolju. Če ga pručimo zadosti natančno, bi lahko večino njih.
Problem je v tem, da nikoli ne bomo videli drugih vesolij.

Seveda je cilj znanosti popolna slika narave, ampak te slike ne moremo pojasniti z nečim, česar ne poznamo in niti nikoli ne bomo vedeli, če obstaja.

Sicer je pa najprej treba dognati, kakšne so stvari, in šele nato, zakaj so takšne.

Pa to me še zanima; kako z oddaljenostjo pada moč (oz. velikost) EM sile?

[shrink]

Ne vem zakaj bi bilo nemogoče pojasniti vse pojave v vesolju. Če ga pručimo zadosti natančno, bi lahko večino njih.
Problem je v tem, da nikoli ne bomo videli drugih vesolij.

Fizikalne teorije zdržijo toliko časa, dokler ne naletimo na pojav, ki ni v skladu z njihovimi napovedmi. Če pogledamo razvoj fizike, vidimo, da vsaka teorija prej ali slej zaide v težave, ker bodisi velja omejeno, bodisi doseže svoj razvojni konec in jo nadomestimo z boljšimi. Nikoli ne bo povsem možno pojasniti vseh pojavov v vesolju, ker se s pojasnitvijo starih problemov venomer porajajo novi. Najbolj značilen primer t.i. teorije vsega je združitev 4 osnovnih sil. To do sedaj še nikomur ni uspelo, vendar se ob morebitnem uspehu fiziki sprašujejo, ali bo ta teorija res končna in bo pojasnila vse pojave. Na žalost nova astronomska opazovanja kažejo na to, da obstajajo še drugi neznani mehanizmi (temna snov, temna energija), ki dodatno zapletajo situacijo.
Po drugi strani hočejo nekateri pojasniti zakonitosti vesolja z zelo preprostimi pravili, ki obravnavajo vesolje kot veliki računalnik, ki deluje na osnovi zelo preprostega algoritma (Glej S. Wolfram: A new kind of science). Kot sam priznavaš, bi lahko pojasnili večino teh pojavov. Večina pa ni vse. Zato pravim, da se moramo zadovoljiti s postopnim razumevanjem.

Seveda je cilj znanosti popolna slika narave, ampak te slike ne moremo pojasniti z nečim, česar ne poznamo in niti nikoli ne bomo vedeli, če obstaja.

Ta izjava je v kontradikciji s prejšnjo. Pa tudi ni logična.

Sicer je pa najprej treba dognati, kakšne so stvari, in šele nato, zakaj so takšne.

Ta izjava je tavtologija.

Pa to me še zanima; kako z oddaljenostjo pada moč (oz. velikost) EM sile?

Silo med dvema nabojema popisuje Coulombov zakon, ki ima isto obliko kot Newtonov gravitacijski zakon:

F = (k*e1*e2)/r^2

k je influenčna konstanta, e1 in e2 sta naboja in r razdalja med njima.