Znanost brez zavesti je mrtva

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
TimeEinstein
Prispevkov: 643
Pridružen: 26.4.2011 0:00
Kontakt:

Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a TimeEinstein » 24.9.2017 5:30

Objsvu sem en članek na research gate
in čudežno v 5 dneh ga je pogledalo 850 ljudi.
pa že mora bit nekaj res kar pravim.
https://www.researchgate.net/publicatio ... ss_is_dead :D

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 24.9.2017 9:35

Če se hočeš iti znanost, moraš najprej imeti zavest. Škoda, da ni vse res, kar pišeš. No, nobene škode ni. Še največ škode storiš s tem, da sploh pišeš.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10449
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a vojko » 24.9.2017 13:17

TimeEinstein napisal/-a:
24.9.2017 5:30
Objsvu sem en članek na research gate
in čudežno v 5 dneh ga je pogledalo 850 ljudi.
pa že mora bit nekaj res kar pravim.
https://www.researchgate.net/publicatio ... ss_is_dead :D
850 ogledov sploh ni presenetljivo glede na to, da ne poznajo tvojega 'znanstvenega' pedigreja in siceršnje 'slave', ki se te drži tudi na tem forumu. Grem stavit, da bo - v skladu z znanim pregovorom: 'osel gre samo enkrat na led' - pri tvojem naslednjem prispevku bistveno drugače ... :lol:

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 24.9.2017 13:20

Kar velja za osla, ne velja za človeka. Človek iz ne čisto jasnih vzrokov rine na led še potem, ko se mu je že nekajkrat vdrlo.

Uporabniški avatar
vojko
Prispevkov: 10449
Pridružen: 29.5.2004 15:18
Kraj: LIMBUŠ
Kontakt:

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a vojko » 24.9.2017 13:24

Roman napisal/-a:
24.9.2017 13:20
Kar velja za osla, ne velja za človeka. Človek iz ne čisto jasnih vzrokov rine na led še potem, ko se mu je že nekajkrat vdrlo.
Ta 'nejasnost vzrokov' za takšno (oslovsko) ravnanje bo najbrž v zvezi z bargovo vseprisotno 'vero'... :D

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7056
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a bargo » 24.9.2017 18:08

vojko napisal/-a:
24.9.2017 13:24
Roman napisal/-a:
24.9.2017 13:20
Kar velja za osla, ne velja za človeka. Človek iz ne čisto jasnih vzrokov rine na led še potem, ko se mu je že nekajkrat vdrlo.
Ta 'nejasnost vzrokov' za takšno (oslovsko) ravnanje bo najbrž v zvezi z bargovo vseprisotno 'vero'... :D
:D :!:

Zavest je potreben pogoj za znanost. Pred tem je potreben še vsaj spomin, ker je razvoj neverjetno učinkovit, skoraj ciljno naravnan.

Osnova za dojemanje obstoja tukaj in sedaj zame sem JAZ, za tam in sedaj si TI, saj tvoja perspektiva obstoja je samo tista, ki je prezentna tvojemu umu. Ni drugačnega načina videti obstoj, kot način, ki ti ga tvoji čuti predstavijo.

Naloga je iskanje. Iskanje prihaja iz temelja človekove spoznavnosti/prepoznave, da ve. In ne ve samo zato ker zavrača domneve o stvareh.

Ljudje, ki so domnevali in te domneve konkretizirali v sistem verjetja (vero!), ti ne bodo nikoli iskali, ker že vedo, brez da bi (dejansko) vedeli. Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.

Človek bi dejal, da smo se dogovorili sami s seboj. 8)

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 24.9.2017 18:18

bargo napisal/-a:
24.9.2017 18:08
Ljudje, ki so domnevali in te domneve konkretizirali v sistem verjetja (vero!), ti ne bodo nikoli iskali, ker že vedo, brez da bi (dejansko) vedeli.
In to mi prisojaš? Bedno! Ampak, če te pomirja ...
Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.
Nekatere znanstvene teorije niso domneve.
Človek bi dejal, da smo se dogovorili sami s seboj.
Spet blodiš.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7056
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a bargo » 24.9.2017 18:51

Roman napisal/-a:
24.9.2017 18:18
bargo napisal/-a:
24.9.2017 18:08
Ljudje, ki so domnevali in te domneve konkretizirali v sistem verjetja (vero!), ti ne bodo nikoli iskali, ker že vedo, brez da bi (dejansko) vedeli.
In to mi prisojaš? Bedno! Ampak, če te pomirja ...
:shock: Ne, nikakor ne. Kako se je spet porodila takšna domneva.
Roman napisal/-a:
Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.
Nekatere znanstvene teorije niso domneve.
Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev? Jih lahko našteješ?

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 24.9.2017 20:00

bargo napisal/-a:
24.9.2017 18:51
Ne, nikakor ne. Kako se je spet porodila takšna domneva.
Preprost sklep iz dejstva, kako vztrajno me posiljuješ z nekakšno vero.
Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev?
Veliko fizikalnih teorij je taka. Obstoj atomov na primer že dolgo ni več domneva. Da je praštevil neskončno mnogo, je vedel (ne domneval) že Evklid.
Jih lahko našteješ?
Res moram? Kar sam se razglej po znanosti. Bi ti tudi sicer koristilo.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7056
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a bargo » 24.9.2017 21:29

Roman napisal/-a:
24.9.2017 20:00
bargo napisal/-a:
24.9.2017 18:51
Ne, nikakor ne. Kako se je spet porodila takšna domneva.
Preprost sklep iz dejstva, kako vztrajno me posiljuješ z nekakšno vero.
Pa saj te ne posiljujem z vero, še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandi in če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero, kar verjetno pomeni možnost obstoja neke preslikave dogodkov na interval [0,1], ki pa nujno zahteva domnevanje o celoti ali še več celo definiranje celote, ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla. :wink:
Roman napisal/-a:
Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev?
Veliko fizikalnih teorij je taka. Obstoj atomov na primer že dolgo ni več domneva. Da je praštevil neskončno mnogo, je vedel (ne domneval) že Evklid.
Nedeljivi atomi so vendar postali deljivi in sicer so razpadli na sestavne dele, jedro, veliko praznine in elektroni. Jedro je spet sestavljeno in potem lahko še ugotovimo, da je tudi praznina sestavljena, ko pridemo do kvarkov.

Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz stare grščine: ἄτομος : átomos - nedeljiv, iz a- - ne- + tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz še manjših delcev. Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo. Gluoni povezujejo kvarke v nukleone, kot sta proton ali nevtron, ter druge hadrone. Gluoni so električno nenabiti in imajo spin enak 1. Njihova masa je najverjetneje enaka nič. Atomsko jedro je stabilno zaradi gluonskih interakcij.


Kaj je torej nedeljivo? Skalarna polja, ki sodelujejo pri pojavitvi mase?! :roll:
Videti je, da sva spet pri besedi, ki kaže na snov oz. pojav, ki prihaja iz snovi. :wink:

V potu svojega obraza boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš

1 Mojzes 3,19

Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida, so njihove posledice v matematičnem svetu in ves ta svet bazira na aksiomih, ki so naši dogovori z nami. Vsaj zaenkrat je še tako, kaj ne?

Aksióm (starogrško ἀξίωμα: axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja


Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
Roman napisal/-a:
Jih lahko našteješ?
Res moram? Kar sam se razglej po znanosti. Bi ti tudi sicer koristilo.
Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere, ki si jih imel v mislih, ko si zapisal trditev. Nenazadnje smo na poljudno znanstvenem forumu, kjer je trditve potrebno argumentirati, kaj ne? Ali pa podajaš mogoče definicije, kar bi s težavo sprejel tudi TI, kaj šele JAZ?! :shock:

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 25.9.2017 12:45

bargo napisal/-a:
24.9.2017 21:29
Pa saj te ne posiljujem z vero
Če bi to bilo samo enkrat ali dvakrat, morda res ne.
še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandi
To spoštovanje ima nenavadno obliko.
če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero
Če bi šlo za verjetje ali za vero, bi se moje trditve glasile v obliki: verjamem, da je tako in tako. In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla.
Tvoje trditve so običajno na robu nesmisla ali malo čez.
Nedeljivi atomi so vendar postali deljivi
Zakaj spet spuščaš meglo? Današnji pojem atoma pač ni isti kot Demokritov in tega se sam zavedaš. In obstoj atomov ni domneva, česar se tudi zavedaš. Enako seveda velja tudi za protone, nevtrone in elektrone.
Kaj je torej nedeljivo?
Nisva se pogovarjala o tem. Če pa že sprašuješ, saj vendar veš, da nisem jaz pravi naslov za to vprašanje.
V potu svojega obraza boš jedel kruh
Spet megla.
Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida
Spet megla. Gre za dokazano dejstvo. To, da sloni matematika na aksiomih in da konkretno sploh ne obstaja, tega dejstva ne spremeni.
Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
In kakšen je tvoj odgovor na to vprašanje?
Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere
Saj sem jih, pa ti ni koristilo.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7056
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a bargo » 25.9.2017 20:21

Roman napisal/-a:
25.9.2017 12:45
bargo napisal/-a:
24.9.2017 21:29
Pa saj te ne posiljujem z vero
Če bi to bilo samo enkrat ali dvakrat, morda res ne.
še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandi
To spoštovanje ima nenavadno obliko.
če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero
Če bi šlo za verjetje ali za vero, bi se moje trditve glasile v obliki: verjamem, da je tako in tako.
Implicitno ali eksplicitno to je sedaj vprašanje?
Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.
Roman napisal/-a:
ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla.
Tvoje trditve so običajno na robu nesmisla ali malo čez.
No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla. :) Enkrat je malo čez mogoče razumeti kot smisel ali pa je lahko malo čez mogoče razumeti kot nesmisel.
Roman napisal/-a:
Nedeljivi atomi so vendar postali deljivi
Zakaj spet spuščaš meglo? Današnji pojem atoma pač ni isti kot Demokritov in tega se sam zavedaš. In obstoj atomov ni domneva, česar se tudi zavedaš. Enako seveda velja tudi za protone, nevtrone in elektrone.
Kaj je torej nedeljivo?
Nisva se pogovarjala o tem.
Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?

Roman napisal/-a: Če pa že sprašuješ, saj vendar veš, da nisem jaz pravi naslov za to vprašanje.
Seveda sprašujem. Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.
Roman napisal/-a:
V potu svojega obraza boš jedel kruh
Spet megla.
Zakaj? To so starodavno zapisane besede, iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala, kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.
Roman napisal/-a:
Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida
Spet megla. Gre za dokazano dejstvo.
O katerem dokazanem dejstvu govoriš?
Roman napisal/-a: To, da sloni matematika na aksiomih in da konkretno sploh ne obstaja, tega dejstva ne spremeni.
V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma. Vidiš, še zavest je v igri, a ne?

SSKJ:
razvíden -dna -o prid. (í ȋ) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno // lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele ● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni razvídno prisl.: njegova dela to razvidno dokazujejo ♪

Fran:
pojmljív -a -o prid. (ī í) knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva
● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo
♦ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi
Roman napisal/-a:
Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
In kakšen je tvoj odgovor na to vprašanje?
Ne bi vedel, zame je ta proces igre s simboli veliko bolj čudežen in tudi čudovit. Seveda me zanima, kakšne odgovore imajo ostali. Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.
Roman napisal/-a:
Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere
Saj sem jih, pa ti ni koristilo.
Govoril si o fizikalnih teorijah, začel pa z atomom, ki je postal deljiv in omenjal Evklida v povezavi s praštevili za katere je dokazal, da jih je neskončno mnogo, kar je zame bolj matematičen svet, svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.

Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet? Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne? 8)
Seveda se je potrebno zavedati, da zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo, pri čemer velja, da je k manjši od neskončnosti ali pač poljubno naravno število. :wink:

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 26.9.2017 12:12

bargo napisal/-a:
25.9.2017 20:21
Implicitno ali eksplicitno to je sedaj vprašanje?
Pred sodnikom veljajo samo eksplicitne trditve. Ker pa se rad igraš psihologa, ti lahko odgovorim samo tako, da pač ne gre za vero, razen če to eksplicitno povem.
Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.
Kako potem lahko prepoznaš strinjanje?
No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla.
Ne, to ni vprašanje.
Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?
Še enkrat: Demokritovi atomi niso isto kot atomi v današnji fiziki. Beseda je pač iz zgodovinskih razlogov ostala ista. Takih besed je več. Ne vem, zakaj te to moti. O prestavljanju nedeljivosti pa slutim mnenje, da te sploh ni in da se da vsak delec deliti v neskončnost. Morda, morda pa tudi ne. Znanost na to vprašanje ne more odgovoriti. In potem se pojavi še kdo, ki vpraša, kaj ostane, ko nekaj neskončnokrat razdeliš, in hitro ponudi odgovor: duh. Ali kaj podobnega.
Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.
Predstava ne zadošča. Floskula, da verjamem v končnost, pa bi bila korektna samo v primeru, ko bi mi ti argumentiral, če že ne dokazal, realno neskončnost in bi potem jaz trmasto vztrajal, da je vse končno.
To so starodavno zapisane besede
Kakor da včasih ne bi prodajali meglo? Starodavnost ne zagotavlja resničnosti.
iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala
Kako to misliš, da naj se ne bi? Seveda se je.
kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.
Ni postal atom deljiv, ampak se je spremenil pomen besede. Demokritov atom je še vedno nedeljiv.
O katerem dokazanem dejstvu govoriš?
O dokazanem dejstvu, da je praštevil (seveda števno) neskončno mnogo.
V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma.
To še vedno ne spremeni dejstva.
Vidiš, še zavest je v igri, a ne?
Kot vedno. Ampak ti imaš verjetno nekaj drugega v mislih.
Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.
Jaz razlagam učinkovitost matematike z dejstvom, da je nastala iz narave. Zakonitosti so odkrite, teorije so izumljene.
svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.
Nihče ti ne more preprečiti ali prepovedati, da se igraš s simboli, ampak če se želiš s kom pogovarjati, se moraš vseeno sprijazniti z redom, ki za te simbole velja.
Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet?
Pomenov je veliko, ampak razlikovati je treba med abstraktnim in konkretnim. Matematika je abstraktna, omenjeni končen fizikalen svet je konkreten. Pravzaprav fizikalen svet ni pravi izraz, ker se navezuje na fizikalne teorije, ki načelno ne izpodbijajo neskončnosti. Narava oziroma vesolje sta primernejša izraza. In, opa, si začel verjeti v končnost vesolja?
Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
To tudi ni potrebno. Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.
Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Pravim, da to sploh ni potrebno.
zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo
Tudi ne kaže, da bi kdaj to pravilo poznali. Ampak s tem ne rušiš nobenega mnenja, nobene teorije.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7056
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a bargo » 28.9.2017 0:33

Roman napisal/-a:
26.9.2017 12:12
bargo napisal/-a:
25.9.2017 20:21
Implicitno ali eksplicitno to je sedaj vprašanje?
Pred sodnikom veljajo samo eksplicitne trditve. Ker pa se rad igraš psihologa, ti lahko odgovorim samo tako, da pač ne gre za vero, razen če to eksplicitno povem.
Zares lepo povedano. Dejstva torej, razvidna dejstva, vidna dejstva, povedana, izražena štejejo ostalo so špekulacije. Ups, a nisem jaz že pisal o tem, da lažejo lahko samo tisti, ki vedo.

Nitka 2013 iz Čudeži in znanost
Roman: Ja, tisti, ki nam kar naprej lažejo, radi vidijo problem v ljudeh, ki to povejo.
Bargo: Laže lahko samo tisti, ki dejansko pozna resnico. Kako je s poznavanjem resnic pa nekako ugotavljava.


Roman napisal/-a:
Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.
Kako potem lahko prepoznaš strinjanje?
Preprosto, s tem, da ne govoriva istega jezika se jaz ne strinjam s teboj.
Roman napisal/-a:
No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla.
Ne, to ni vprašanje.
Zate ni, zame je, ker ne vem iz katere strani prestopam rob nesmisla. Ali sem v smislu in grem preko v nesmisel ali pa sem v nesmislu in grem preko roba v smisel. Veš, razlika je velika. No, lahko pa niham okoli roba nesmisla. Kaj torej bo po tvoji dani oceni?
Roman napisal/-a:
Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?
Še enkrat: Demokritovi atomi niso isto kot atomi v današnji fiziki. Beseda je pač iz zgodovinskih razlogov ostala ista. Takih besed je več. Ne vem, zakaj te to moti. O prestavljanju nedeljivosti pa slutim mnenje, da te sploh ni in da se da vsak delec deliti v neskončnost. Morda, morda pa tudi ne. Znanost na to vprašanje ne more odgovoriti. In potem se pojavi še kdo, ki vpraša, kaj ostane, ko nekaj neskončnokrat razdeliš, in hitro ponudi odgovor: duh. Ali kaj podobnega.
Ja, dokler boš poskušal misliti z mojo glavo bodo pač takšne ugotovitve in ocene. Je zabavno, veš. Mene ni, joj, joj. Vseskozi ti pravim, da vem, da sem, samo KJE sem, je problem. Ti, ki se najdeš skrit za kožo in staviš na možgane, tebi je tako enostavno. Veš sam, igralci niso v televiziji, v hologramu jih bo še težje najti, čeprav bo več informacij, torej, kje dejansko so ne moreš vedeti. Vidiš jih v možganih, saj lahko tudi sanjaš o njih in objektivno ni še zaznati neke razlike, če jih vidiš ali si jih samo predstavljaš. :wink:
Roman napisal/-a:
Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.
Predstava ne zadošča. Floskula, da verjamem v končnost, pa bi bila korektna samo v primeru, ko bi mi ti argumentiral, če že ne dokazal, realno neskončnost in bi potem jaz trmasto vztrajal, da je vse končno.
Tale je pa močna, JAZ bi tebi naj dokazal realno neskončnost, da bi TI podvomil v končnost. Veš, midva smrtnika sva končna, mogoče lahko podaljšava trajanje vendar podaljšek je zanemarljiv v primerjavi s končnostjo Sonca. Je pa odlično, da lahko midva, kot začasni strukturi, diskutirava o neskončnosti ne spodoben način, lahko bi bilo povsem drugače v tej končnosti. :D
Roman napisal/-a:
To so starodavno zapisane besede
Kakor da včasih ne bi prodajali meglo? Starodavnost ne zagotavlja resničnosti.
Seveda se prodaja megla, smo pač radovedna in naivna bitja, če smo bili izgnani iz raja zaradi radovednosti se pač moramo in se učimo na naivnosti. :lol: To pa počnemo zelo učinkovito, kar ne gre spregledati.
Roman napisal/-a:
iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala
Kako to misliš, da naj se ne bi? Seveda se je.
No, ne vem tako je povedal Rock. Izvornega jezika ne poznam in pač moram verjeti ali pa se naučiti jezik iz Biblije, ko mi te vrste vera ne bo več zadoščala.
Roman napisal/-a:
kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.
Ni postal atom deljiv, ampak se je spremenil pomen besede.
Demokritov atom je še vedno nedeljiv.
Aha, ko smo iskali Demokritov nedeljiv delec smo ga našli in ob preverjanju nedeljivosti smo začudeno ugotovili, da le ni ta nedeljiv, ki ga ciljno iščemo. Poimenovanje smo obdržali ter dodali, da je kemijsko nedeljiv delec. Volk sit in koza cela.

Roman napisal/-a:
O katerem dokazanem dejstvu govoriš?
O dokazanem dejstvu, da je praštevil (seveda števno) neskončno mnogo.
Aja, prav. Torej v končnem svetu imamo končno orodje, da z njim lahko preučujemo neskončnost, če to ni čudovito potem ne vem kaj je. Bog je res komik.
Roman napisal/-a:
V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma.
To še vedno ne spremeni dejstva.
Dejstvo je, interpretacija dejstva je problem, a ne?
Roman napisal/-a:
Vidiš, še zavest je v igri, a ne?
Kot vedno. Ampak ti imaš verjetno nekaj drugega v mislih.
Niti ne, ker zavest je dejstvo, subjektivno dejstvo in o tem se lahko in se morava objektivno strinjati.
Roman napisal/-a:
Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.
Jaz razlagam učinkovitost matematike z dejstvom, da je nastala iz narave. Zakonitosti so odkrite, teorije so izumljene.
Lepo povedano. Zakonitosti so relacije, tisto nekaj vmes, a ne? Iz nič se je pojavila snov z zakonitostmi, se strinjaš?
Roman napisal/-a:
svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.
Nihče ti ne more preprečiti ali prepovedati, da se igraš s simboli, ampak če se želiš s kom pogovarjati, se moraš vseeno sprijazniti z redom, ki za te simbole velja.
Ja, že pri igri v dvoje se je potrebno dogovarjati. Več, kot se jih pridruži težje je, kaj ne? Hecno je, da si TI sestavljen iz veliko delov, celic in vse se igrajo tako, da imaš ti občutek enosti, celote, ki se kliče Roman in pravi Jaz sem Roman, ker če bi dejal MI smo Roman, bi te čudno gledali.
Roman napisal/-a:
Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet?
Pomenov je veliko, ampak razlikovati je treba med abstraktnim in konkretnim. Matematika je abstraktna, omenjeni končen fizikalen svet je konkreten. Pravzaprav fizikalen svet ni pravi izraz, ker se navezuje na fizikalne teorije, ki načelno ne izpodbijajo neskončnosti. Narava oziroma vesolje sta primernejša izraza. In, opa, si začel verjeti v končnost vesolja?
Lepo povedano, abstrakten svet in fizikalen konkreten svet, prvi ima potencial opisati realen svet na končnem papirju, recimo velikosti A4. Izmislili smo se tudi abstrakten delec in ga poimenovali foton in potem ugotovili, da ni pravi delec, da je lahko tudi val, če ga preveč utesnjujemo. Enako smo ugotovili za elektrone, še več, celo za večje strukture, kot so fulereni. 8)

Slika

Samo kako opisati zavest, ki je izumila abstrakten svet in še odkrila transformacije med enim in drugim svetom. Prvi je neskončen na neskončnost medtem, ko je drugi konkreten, kot verjameš ti, končen. In nič opa, moj svet je neskončen. Albert se reži. :wink:
Roman napisal/-a:
Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
To tudi ni potrebno. Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.
Ne še, kaj veš kaj prinese čas.
Roman napisal/-a:
Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Pravim, da to sploh ni potrebno.
Ja, tako, kot ni bilo potrebno igranje s praštevili, dokler ni prišel računalnik in z njim informacijska doba.
Roman napisal/-a:
zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo
Tudi ne kaže, da bi kdaj to pravilo poznali.
To pravilo je postalo zanimivo/atraktivno, ker bi bilo ekonomsko zelo donosno v informacijskem svetu. Spoznanje je pogojeno z interesom. Veš, nekdo je imel interes spoznati misli boga in danes imamo od te motivacije GPS, da se ne izgubimo na Zemlji.
Roman napisal/-a: Ampak s tem ne rušiš nobenega mnenja, nobene teorije.
Že mogoče, čeprav ...

Roman
Prispevkov: 5514
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Znanost brez zavesti je mrtva

Odgovor Napisal/-a Roman » 28.9.2017 21:14

bargo napisal/-a:
28.9.2017 0:33
Vseskozi ti pravim, da vem, da sem, samo KJE sem, je problem.
In kaj ti to preprečuje?
Ti, ki se najdeš skrit za kožo in staviš na možgane, tebi je tako enostavno.
Nekatere stvari so enostavne. Ampak, zakaj neki jih želiš zaplesti?
igralci niso v televiziji
Menda nisi osf-jevega mnenja, da so možgani antene, ki lovijo misli nekoga drugega?
kje dejansko so ne moreš vedeti.
Zakaj ne? Kaj te ovira?
Vidiš jih v možganih
Pravzaprav ne, ne vidim v možgane.
saj lahko tudi sanjaš o njih
Ja. Ampak normalen človek razlikuje med budnostjo in spancem.
objektivno ni še zaznati neke razlike, če jih vidiš ali si jih samo predstavljaš.
Kako meriš velikost razlike?
Tale je pa močna
Niti ne, ni nič posebnega.
JAZ bi tebi naj dokazal realno neskončnost, da bi TI podvomil v končnost.
Samo na ta način bi bila tvoja trditev o moji veri utemeljena. Dokler tega ne (z)moreš, gre pač za nesmiselno trditev. Ker jo tako vztrajno ponavljaš, te pač pozivam k utemeljitvi.
Je pa odlično, da lahko midva, kot začasni strukturi, diskutirava o neskončnosti
Ja, je odlično. Sicer si jo po svoje in vsak drugače zamišljava, pa tudi diskusija se zatika, ampak ja, je odlično. Vprašanje pa je, ali je zatikanje posledica skupnega jezika, za katerega meniš, da obstaja in da ga uporabljava.
ne spodoben način
Kaj imaš pod spodobnostjo v mislih?
lahko bi bilo povsem drugače v tej končnosti.
Kako drugače?
No, ne vem tako je povedal Rock.
Rock si marsikaj na čudne načine predstavlja.
Izvornega jezika ne poznam
Tudi Rock ga ne.
pač moram verjeti
Nerodno pri tej tvoji veri je, da misliš, da moraš verjeti.
ali pa se naučiti jezik iz Biblije
Ne gre samo za en jezik, pa tudi bral jo je že marsikdo.
ko mi te vrste vera ne bo več zadoščala.
Misliš, da lahko ta čas kdaj pride?
Aha, ko smo iskali Demokritov nedeljiv delec
Nismo ga.
smo ga našli
Nismo ga, to, kar smo našli (no, mene in tebe že ni bilo zraven, kajne) gotovo ni bil Demokritov atom. Razumeš?
ob preverjanju nedeljivosti
Kako pa si to predstavljaš?
smo začudeno ugotovili, da le ni ta nedeljiv, ki ga ciljno iščemo.
Ah, spet pesnjenje.
Poimenovanje smo obdržali ter dodali, da je kemijsko nedeljiv delec.
Si prepričan, da nisi spet kaj zamešal?
Volk sit in koza cela.
Žal je koza lačna,
Torej v končnem svetu imamo končno orodje, da z njim lahko preučujemo neskončnost
Morda, morda pa tudi ne. Katero naj bi bilo to končno orodje?
če to ni čudovito potem ne vem kaj je
Saj veš, čemu se čudi pametni in čemu bedak?
Bog je res komik.
Standup?
Dejstvo je, interpretacija dejstva je problem, a ne?
Kako torej interpretiraš dejstva, kot so, da ni največjega naravnega števila, da ima Ludolfovo število neskončno decimalk, da je neskončno mnogo praštevil (torej, da ni največjega)?
Zakonitosti so relacije, tisto nekaj vmes, a ne?
Ne. Zakonitosti niso ločene od predmetov, na katerih sedijo.
Iz nič se je pojavila snov z zakonitostmi, se strinjaš?
Premalo vem, da bi se lahko strinjal.
Hecno je, da si TI sestavljen iz veliko delov, celic in vse se igrajo tako, da imaš ti občutek enosti, celote, ki se kliče Roman in pravi Jaz sem Roman, ker če bi dejal MI smo Roman, bi te čudno gledali.
Spet pesniš.
Lepo povedano, abstrakten svet in fizikalen konkreten svet, prvi ima potencial opisati realen svet na končnem papirju, recimo velikosti A4. Izmislili smo se tudi abstrakten delec in ga poimenovali foton in potem ugotovili, da ni pravi delec, da je lahko tudi val, če ga preveč utesnjujemo. Enako smo ugotovili za elektrone, še več, celo za večje strukture, kot so fulereni.
In spet.
Samo kako opisati zavest, ki je izumila abstrakten svet in še odkrila transformacije med enim in drugim svetom.
Točno, s tem se ukvarjata nevroznanost in kognitivna znanost. Posveti se jima, da ti ne bo treba tako veliko pesniti.
Prvi je neskončen na neskončnost
:?:
je drugi konkreten, kot verjameš ti, končen.
Tudi prvi ni neskončen. In (že n-tič) ne gre za vero, moraš pa tudi sam opaziti, da ni nobenega dokaza, da bi bilo vesolje neskončno, kajne. Zelo veliko namreč ni sinonim za neskončno oziroma neomejeno. Če te bom vprašal po dokazu za neskončnost, boš spet užaljen.
In nič opa, moj svet je neskončen.
Ja? Iz česa pa je?
Albert se reži.
Škoda, da ne ve, zakaj.
Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.
Ne še, kaj veš kaj prinese čas.
Brcaš v meglo?
Roman napisal/-a:
Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Pravim, da to sploh ni potrebno.
Ja, tako, kot ni bilo potrebno igranje s praštevili, dokler ni prišel računalnik in z njim informacijska doba.
Hočeš reči, da je zdaj igranje s praštevili bolj potrebno kot včasih?
To pravilo je postalo zanimivo/atraktivno, ker bi bilo ekonomsko zelo donosno v informacijskem svetu.
Pojasni.
Spoznanje je pogojeno z interesom.
Načelno da.
Veš, nekdo je imel interes spoznati misli boga in danes imamo od te motivacije GPS, da se ne izgubimo na Zemlji.
Pretiravaš. Albert ni bil veren.
Že mogoče, čeprav ...
Morda. Se spominjaš, česa se je Ataaufbix najbolj bal?

Odgovori

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 10 gostov