Znanost brez zavesti je mrtva
-
- Prispevkov: 643
- Pridružen: 26.4.2011 0:00
- Kontakt:
Znanost brez zavesti je mrtva
Objsvu sem en članek na research gate
in čudežno v 5 dneh ga je pogledalo 850 ljudi.
pa že mora bit nekaj res kar pravim.
https://www.researchgate.net/publicatio ... ss_is_dead
in čudežno v 5 dneh ga je pogledalo 850 ljudi.
pa že mora bit nekaj res kar pravim.
https://www.researchgate.net/publicatio ... ss_is_dead
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Če se hočeš iti znanost, moraš najprej imeti zavest. Škoda, da ni vse res, kar pišeš. No, nobene škode ni. Še največ škode storiš s tem, da sploh pišeš.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
850 ogledov sploh ni presenetljivo glede na to, da ne poznajo tvojega 'znanstvenega' pedigreja in siceršnje 'slave', ki se te drži tudi na tem forumu. Grem stavit, da bo - v skladu z znanim pregovorom: 'osel gre samo enkrat na led' - pri tvojem naslednjem prispevku bistveno drugače ...TimeEinstein napisal/-a: ↑24.9.2017 5:30Objsvu sem en članek na research gate
in čudežno v 5 dneh ga je pogledalo 850 ljudi.
pa že mora bit nekaj res kar pravim.
https://www.researchgate.net/publicatio ... ss_is_dead
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Kar velja za osla, ne velja za človeka. Človek iz ne čisto jasnih vzrokov rine na led še potem, ko se mu je že nekajkrat vdrlo.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Zavest je potreben pogoj za znanost. Pred tem je potreben še vsaj spomin, ker je razvoj neverjetno učinkovit, skoraj ciljno naravnan.
Osnova za dojemanje obstoja tukaj in sedaj zame sem JAZ, za tam in sedaj si TI, saj tvoja perspektiva obstoja je samo tista, ki je prezentna tvojemu umu. Ni drugačnega načina videti obstoj, kot način, ki ti ga tvoji čuti predstavijo.
Naloga je iskanje. Iskanje prihaja iz temelja človekove spoznavnosti/prepoznave, da ve. In ne ve samo zato ker zavrača domneve o stvareh.
Ljudje, ki so domnevali in te domneve konkretizirali v sistem verjetja (vero!), ti ne bodo nikoli iskali, ker že vedo, brez da bi (dejansko) vedeli. Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.
Človek bi dejal, da smo se dogovorili sami s seboj.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
In to mi prisojaš? Bedno! Ampak, če te pomirja ...
Nekatere znanstvene teorije niso domneve.Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.
Spet blodiš.Človek bi dejal, da smo se dogovorili sami s seboj.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Ne, nikakor ne. Kako se je spet porodila takšna domneva.
Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev? Jih lahko našteješ?Roman napisal/-a:Nekatere znanstvene teorije niso domneve.Ti so pozabili, da je njihovo vedenje (vera) iz temelja izgrajena iz domnev.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Preprost sklep iz dejstva, kako vztrajno me posiljuješ z nekakšno vero.
Veliko fizikalnih teorij je taka. Obstoj atomov na primer že dolgo ni več domneva. Da je praštevil neskončno mnogo, je vedel (ne domneval) že Evklid.Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev?
Res moram? Kar sam se razglej po znanosti. Bi ti tudi sicer koristilo.Jih lahko našteješ?
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Pa saj te ne posiljujem z vero, še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandi in če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero, kar verjetno pomeni možnost obstoja neke preslikave dogodkov na interval [0,1], ki pa nujno zahteva domnevanje o celoti ali še več celo definiranje celote, ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla.
Nedeljivi atomi so vendar postali deljivi in sicer so razpadli na sestavne dele, jedro, veliko praznine in elektroni. Jedro je spet sestavljeno in potem lahko še ugotovimo, da je tudi praznina sestavljena, ko pridemo do kvarkov.Roman napisal/-a:Veliko fizikalnih teorij je taka. Obstoj atomov na primer že dolgo ni več domneva. Da je praštevil neskončno mnogo, je vedel (ne domneval) že Evklid.Katere so te teorije, ki niso domneve in celo niso iz temelja izgrajene iz domnev?
Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz stare grščine: ἄτομος : átomos - nedeljiv, iz a- - ne- + tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz še manjših delcev. Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo. Gluoni povezujejo kvarke v nukleone, kot sta proton ali nevtron, ter druge hadrone. Gluoni so električno nenabiti in imajo spin enak 1. Njihova masa je najverjetneje enaka nič. Atomsko jedro je stabilno zaradi gluonskih interakcij.
Kaj je torej nedeljivo? Skalarna polja, ki sodelujejo pri pojavitvi mase?!
Videti je, da sva spet pri besedi, ki kaže na snov oz. pojav, ki prihaja iz snovi.
V potu svojega obraza boš jedel kruh,
dokler se ne povrneš v zemljo,
kajti iz nje si bil vzet.
Zares, prah si
in v prah se povrneš
1 Mojzes 3,19
Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida, so njihove posledice v matematičnem svetu in ves ta svet bazira na aksiomih, ki so naši dogovori z nami. Vsaj zaenkrat je še tako, kaj ne?
Aksióm (starogrško ἀξίωμα: axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja
Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere, ki si jih imel v mislih, ko si zapisal trditev. Nenazadnje smo na poljudno znanstvenem forumu, kjer je trditve potrebno argumentirati, kaj ne? Ali pa podajaš mogoče definicije, kar bi s težavo sprejel tudi TI, kaj šele JAZ?!Roman napisal/-a:Res moram? Kar sam se razglej po znanosti. Bi ti tudi sicer koristilo.Jih lahko našteješ?
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Če bi to bilo samo enkrat ali dvakrat, morda res ne.
To spoštovanje ima nenavadno obliko.še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandi
Če bi šlo za verjetje ali za vero, bi se moje trditve glasile v obliki: verjamem, da je tako in tako. In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero
Tvoje trditve so običajno na robu nesmisla ali malo čez.ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla.
Zakaj spet spuščaš meglo? Današnji pojem atoma pač ni isti kot Demokritov in tega se sam zavedaš. In obstoj atomov ni domneva, česar se tudi zavedaš. Enako seveda velja tudi za protone, nevtrone in elektrone.Nedeljivi atomi so vendar postali deljivi
Nisva se pogovarjala o tem. Če pa že sprašuješ, saj vendar veš, da nisem jaz pravi naslov za to vprašanje.Kaj je torej nedeljivo?
Spet megla.V potu svojega obraza boš jedel kruh
Spet megla. Gre za dokazano dejstvo. To, da sloni matematika na aksiomih in da konkretno sploh ne obstaja, tega dejstva ne spremeni.Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida
In kakšen je tvoj odgovor na to vprašanje?Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
Saj sem jih, pa ti ni koristilo.Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Implicitno ali eksplicitno to je sedaj vprašanje?Roman napisal/-a: ↑25.9.2017 12:45Če bi to bilo samo enkrat ali dvakrat, morda res ne.To spoštovanje ima nenavadno obliko.še več, JAZ spoštujem tvoje prepričanje, da vera ni tvoj modus operandiČe bi šlo za verjetje ali za vero, bi se moje trditve glasile v obliki: verjamem, da je tako in tako.če že govorimo o prepričanosti bi TI dejal, da gre za verjetja in ne vero
To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla. Enkrat je malo čez mogoče razumeti kot smisel ali pa je lahko malo čez mogoče razumeti kot nesmisel.Roman napisal/-a:Tvoje trditve so običajno na robu nesmisla ali malo čez.ker drugače pač lahko pridemo do nesmisla.
Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?Roman napisal/-a:Zakaj spet spuščaš meglo? Današnji pojem atoma pač ni isti kot Demokritov in tega se sam zavedaš. In obstoj atomov ni domneva, česar se tudi zavedaš. Enako seveda velja tudi za protone, nevtrone in elektrone.Nedeljivi atomi so vendar postali deljiviNisva se pogovarjala o tem.Kaj je torej nedeljivo?
Seveda sprašujem. Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.Roman napisal/-a: Če pa že sprašuješ, saj vendar veš, da nisem jaz pravi naslov za to vprašanje.
Zakaj? To so starodavno zapisane besede, iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala, kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.Roman napisal/-a:Spet megla.V potu svojega obraza boš jedel kruh
O katerem dokazanem dejstvu govoriš?Roman napisal/-a:Spet megla. Gre za dokazano dejstvo.Kar se pa matematičnih struktur tiče, ko omenjaš Evklida
V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma. Vidiš, še zavest je v igri, a ne?Roman napisal/-a: To, da sloni matematika na aksiomih in da konkretno sploh ne obstaja, tega dejstva ne spremeni.
SSKJ:
razvíden -dna -o prid. (í ȋ) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno // lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele ● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni razvídno prisl.: njegova dela to razvidno dokazujejo ♪
Fran:
pojmljív -a -o prid. (ī í) knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva
● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo
♦ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi
Ne bi vedel, zame je ta proces igre s simboli veliko bolj čudežen in tudi čudovit. Seveda me zanima, kakšne odgovore imajo ostali. Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.Roman napisal/-a:In kakšen je tvoj odgovor na to vprašanje?Seveda se pa takoj postavi vprašanje: Kako ta neverjetna učinkovitost matematike, ki temelji na naših dogovorih, pri spoznavanju narave, vesolja?
Govoril si o fizikalnih teorijah, začel pa z atomom, ki je postal deljiv in omenjal Evklida v povezavi s praštevili za katere je dokazal, da jih je neskončno mnogo, kar je zame bolj matematičen svet, svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.Roman napisal/-a:Saj sem jih, pa ti ni koristilo.Seveda bi bilo dobrodošlo, da našteješ primere
Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet? Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Seveda se je potrebno zavedati, da zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo, pri čemer velja, da je k manjši od neskončnosti ali pač poljubno naravno število.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Pred sodnikom veljajo samo eksplicitne trditve. Ker pa se rad igraš psihologa, ti lahko odgovorim samo tako, da pač ne gre za vero, razen če to eksplicitno povem.
Kako potem lahko prepoznaš strinjanje?To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
Ne, to ni vprašanje.No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla.
Še enkrat: Demokritovi atomi niso isto kot atomi v današnji fiziki. Beseda je pač iz zgodovinskih razlogov ostala ista. Takih besed je več. Ne vem, zakaj te to moti. O prestavljanju nedeljivosti pa slutim mnenje, da te sploh ni in da se da vsak delec deliti v neskončnost. Morda, morda pa tudi ne. Znanost na to vprašanje ne more odgovoriti. In potem se pojavi še kdo, ki vpraša, kaj ostane, ko nekaj neskončnokrat razdeliš, in hitro ponudi odgovor: duh. Ali kaj podobnega.Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?
Predstava ne zadošča. Floskula, da verjamem v končnost, pa bi bila korektna samo v primeru, ko bi mi ti argumentiral, če že ne dokazal, realno neskončnost in bi potem jaz trmasto vztrajal, da je vse končno.Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.
Kakor da včasih ne bi prodajali meglo? Starodavnost ne zagotavlja resničnosti.To so starodavno zapisane besede
Kako to misliš, da naj se ne bi? Seveda se je.iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala
Ni postal atom deljiv, ampak se je spremenil pomen besede. Demokritov atom je še vedno nedeljiv.kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.
O dokazanem dejstvu, da je praštevil (seveda števno) neskončno mnogo.O katerem dokazanem dejstvu govoriš?
To še vedno ne spremeni dejstva.V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma.
Kot vedno. Ampak ti imaš verjetno nekaj drugega v mislih.Vidiš, še zavest je v igri, a ne?
Jaz razlagam učinkovitost matematike z dejstvom, da je nastala iz narave. Zakonitosti so odkrite, teorije so izumljene.Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.
Nihče ti ne more preprečiti ali prepovedati, da se igraš s simboli, ampak če se želiš s kom pogovarjati, se moraš vseeno sprijazniti z redom, ki za te simbole velja.svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.
Pomenov je veliko, ampak razlikovati je treba med abstraktnim in konkretnim. Matematika je abstraktna, omenjeni končen fizikalen svet je konkreten. Pravzaprav fizikalen svet ni pravi izraz, ker se navezuje na fizikalne teorije, ki načelno ne izpodbijajo neskončnosti. Narava oziroma vesolje sta primernejša izraza. In, opa, si začel verjeti v končnost vesolja?Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet?
To tudi ni potrebno. Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
Pravim, da to sploh ni potrebno.Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Tudi ne kaže, da bi kdaj to pravilo poznali. Ampak s tem ne rušiš nobenega mnenja, nobene teorije.zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
Zares lepo povedano. Dejstva torej, razvidna dejstva, vidna dejstva, povedana, izražena štejejo ostalo so špekulacije. Ups, a nisem jaz že pisal o tem, da lažejo lahko samo tisti, ki vedo.
Nitka 2013 iz Čudeži in znanost
Roman: Ja, tisti, ki nam kar naprej lažejo, radi vidijo problem v ljudeh, ki to povejo.
Bargo: Laže lahko samo tisti, ki dejansko pozna resnico. Kako je s poznavanjem resnic pa nekako ugotavljava.
Preprosto, s tem, da ne govoriva istega jezika se jaz ne strinjam s teboj.Roman napisal/-a:Kako potem lahko prepoznaš strinjanje?To pa skoraj drži, večinoma se kar strinjava, četudi ne govoriva enakega jezika, kot praviš sam.Roman napisal/-a: In vse, kar mi imaš ti povedati v tej zvezi, je, da izražam vero, ne pa, da nekaj trdim narobe.
Zate ni, zame je, ker ne vem iz katere strani prestopam rob nesmisla. Ali sem v smislu in grem preko v nesmisel ali pa sem v nesmislu in grem preko roba v smisel. Veš, razlika je velika. No, lahko pa niham okoli roba nesmisla. Kaj torej bo po tvoji dani oceni?Roman napisal/-a:Ne, to ni vprašanje.No, vprašanje je s kateri strani gledaš na tale rob nesmisla.
Ja, dokler boš poskušal misliti z mojo glavo bodo pač takšne ugotovitve in ocene. Je zabavno, veš. Mene ni, joj, joj. Vseskozi ti pravim, da vem, da sem, samo KJE sem, je problem. Ti, ki se najdeš skrit za kožo in staviš na možgane, tebi je tako enostavno. Veš sam, igralci niso v televiziji, v hologramu jih bo še težje najti, čeprav bo več informacij, torej, kje dejansko so ne moreš vedeti. Vidiš jih v možganih, saj lahko tudi sanjaš o njih in objektivno ni še zaznati neke razlike, če jih vidiš ali si jih samo predstavljaš.Roman napisal/-a:Še enkrat: Demokritovi atomi niso isto kot atomi v današnji fiziki. Beseda je pač iz zgodovinskih razlogov ostala ista. Takih besed je več. Ne vem, zakaj te to moti. O prestavljanju nedeljivosti pa slutim mnenje, da te sploh ni in da se da vsak delec deliti v neskončnost. Morda, morda pa tudi ne. Znanost na to vprašanje ne more odgovoriti. In potem se pojavi še kdo, ki vpraša, kaj ostane, ko nekaj neskončnokrat razdeliš, in hitro ponudi odgovor: duh. Ali kaj podobnega.Kako da ne, nedeljivi so bili atomi, danes so atomi deljivi in ostali so atomi, nedeljivost pa se je prestavila globje, a ne?
Tale je pa močna, JAZ bi tebi naj dokazal realno neskončnost, da bi TI podvomil v končnost. Veš, midva smrtnika sva končna, mogoče lahko podaljšava trajanje vendar podaljšek je zanemarljiv v primerjavi s končnostjo Sonca. Je pa odlično, da lahko midva, kot začasni strukturi, diskutirava o neskončnosti ne spodoben način, lahko bi bilo povsem drugače v tej končnosti.Roman napisal/-a:Predstava ne zadošča. Floskula, da verjamem v končnost, pa bi bila korektna samo v primeru, ko bi mi ti argumentiral, če že ne dokazal, realno neskončnost in bi potem jaz trmasto vztrajal, da je vse končno.Neko predstavo o nedeljivosti bi moral imeti, ker verjameš v končnost in še v dano celoto, ki pomeni, ohranjanje energije, katere ni mogoče ne ustvariti in ne uničiti.
Seveda se prodaja megla, smo pač radovedna in naivna bitja, če smo bili izgnani iz raja zaradi radovednosti se pač moramo in se učimo na naivnosti. To pa počnemo zelo učinkovito, kar ne gre spregledati.Roman napisal/-a:Kakor da včasih ne bi prodajali meglo? Starodavnost ne zagotavlja resničnosti.To so starodavno zapisane besede
No, ne vem tako je povedal Rock. Izvornega jezika ne poznam in pač moram verjeti ali pa se naučiti jezik iz Biblije, ko mi te vrste vera ne bo več zadoščala.Roman napisal/-a:Kako to misliš, da naj se ne bi? Seveda se je.iz knjige, ki se naj ne bi spreminjala
Aha, ko smo iskali Demokritov nedeljiv delec smo ga našli in ob preverjanju nedeljivosti smo začudeno ugotovili, da le ni ta nedeljiv, ki ga ciljno iščemo. Poimenovanje smo obdržali ter dodali, da je kemijsko nedeljiv delec. Volk sit in koza cela.Roman napisal/-a:Ni postal atom deljiv, ampak se je spremenil pomen besede.kot se recimo spreminja pojem atoma, ki je medtem postal deljiv.
Demokritov atom je še vedno nedeljiv.
Aja, prav. Torej v končnem svetu imamo končno orodje, da z njim lahko preučujemo neskončnost, če to ni čudovito potem ne vem kaj je. Bog je res komik.Roman napisal/-a:O dokazanem dejstvu, da je praštevil (seveda števno) neskončno mnogo.O katerem dokazanem dejstvu govoriš?
Dejstvo je, interpretacija dejstva je problem, a ne?Roman napisal/-a:To še vedno ne spremeni dejstva.V temelju matematike so aksiomi, še globje v temelju je jezik, beseda, ki omogoča komunikacijo in šele tako je mogoče strinjanje o neposredni resničnosti, ki bi naj bila razvidna iz aksioma.
Niti ne, ker zavest je dejstvo, subjektivno dejstvo in o tem se lahko in se morava objektivno strinjati.Roman napisal/-a:Kot vedno. Ampak ti imaš verjetno nekaj drugega v mislih.Vidiš, še zavest je v igri, a ne?
Lepo povedano. Zakonitosti so relacije, tisto nekaj vmes, a ne? Iz nič se je pojavila snov z zakonitostmi, se strinjaš?Roman napisal/-a:Jaz razlagam učinkovitost matematike z dejstvom, da je nastala iz narave. Zakonitosti so odkrite, teorije so izumljene.Mogoče odgovoriš TI, ki praviš, da je matematika tako odkrita kot izumljena, če se dobro spomnim.
Ja, že pri igri v dvoje se je potrebno dogovarjati. Več, kot se jih pridruži težje je, kaj ne? Hecno je, da si TI sestavljen iz veliko delov, celic in vse se igrajo tako, da imaš ti občutek enosti, celote, ki se kliče Roman in pravi Jaz sem Roman, ker če bi dejal MI smo Roman, bi te čudno gledali.Roman napisal/-a:Nihče ti ne more preprečiti ali prepovedati, da se igraš s simboli, ampak če se želiš s kom pogovarjati, se moraš vseeno sprijazniti z redom, ki za te simbole velja.svet v katerem se lahko igramo s simboli in pravili.
Lepo povedano, abstrakten svet in fizikalen konkreten svet, prvi ima potencial opisati realen svet na končnem papirju, recimo velikosti A4. Izmislili smo se tudi abstrakten delec in ga poimenovali foton in potem ugotovili, da ni pravi delec, da je lahko tudi val, če ga preveč utesnjujemo. Enako smo ugotovili za elektrone, še več, celo za večje strukture, kot so fulereni.Roman napisal/-a:Pomenov je veliko, ampak razlikovati je treba med abstraktnim in konkretnim. Matematika je abstraktna, omenjeni končen fizikalen svet je konkreten. Pravzaprav fizikalen svet ni pravi izraz, ker se navezuje na fizikalne teorije, ki načelno ne izpodbijajo neskončnosti. Narava oziroma vesolje sta primernejša izraza. In, opa, si začel verjeti v končnost vesolja?Torej povej, kaj pomenijo praštevila in njih neskončno mnogo za končen fizikalen svet?
Samo kako opisati zavest, ki je izumila abstrakten svet in še odkrila transformacije med enim in drugim svetom. Prvi je neskončen na neskončnost medtem, ko je drugi konkreten, kot verjameš ti, končen. In nič opa, moj svet je neskončen. Albert se reži.
Ne še, kaj veš kaj prinese čas.Roman napisal/-a:To tudi ni potrebno. Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.Ne uspeš jih niti zapisati, ker ti zmanjka energije za zapisovanje.
Ja, tako, kot ni bilo potrebno igranje s praštevili, dokler ni prišel računalnik in z njim informacijska doba.Roman napisal/-a:Pravim, da to sploh ni potrebno.Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
To pravilo je postalo zanimivo/atraktivno, ker bi bilo ekonomsko zelo donosno v informacijskem svetu. Spoznanje je pogojeno z interesom. Veš, nekdo je imel interes spoznati misli boga in danes imamo od te motivacije GPS, da se ne izgubimo na Zemlji.Roman napisal/-a:Tudi ne kaže, da bi kdaj to pravilo poznali.zaenkrat še ne poznamo pravila, s katerim bi zapisal kreiranje praštevil in tako napovedal k-to praštevilo
Že mogoče, čeprav ...Roman napisal/-a: Ampak s tem ne rušiš nobenega mnenja, nobene teorije.
Re: Znanost brez zavesti je mrtva
In kaj ti to preprečuje?
Nekatere stvari so enostavne. Ampak, zakaj neki jih želiš zaplesti?Ti, ki se najdeš skrit za kožo in staviš na možgane, tebi je tako enostavno.
Menda nisi osf-jevega mnenja, da so možgani antene, ki lovijo misli nekoga drugega?igralci niso v televiziji
Zakaj ne? Kaj te ovira?kje dejansko so ne moreš vedeti.
Pravzaprav ne, ne vidim v možgane.Vidiš jih v možganih
Ja. Ampak normalen človek razlikuje med budnostjo in spancem.saj lahko tudi sanjaš o njih
Kako meriš velikost razlike?objektivno ni še zaznati neke razlike, če jih vidiš ali si jih samo predstavljaš.
Niti ne, ni nič posebnega.Tale je pa močna
Samo na ta način bi bila tvoja trditev o moji veri utemeljena. Dokler tega ne (z)moreš, gre pač za nesmiselno trditev. Ker jo tako vztrajno ponavljaš, te pač pozivam k utemeljitvi.JAZ bi tebi naj dokazal realno neskončnost, da bi TI podvomil v končnost.
Ja, je odlično. Sicer si jo po svoje in vsak drugače zamišljava, pa tudi diskusija se zatika, ampak ja, je odlično. Vprašanje pa je, ali je zatikanje posledica skupnega jezika, za katerega meniš, da obstaja in da ga uporabljava.Je pa odlično, da lahko midva, kot začasni strukturi, diskutirava o neskončnosti
Kaj imaš pod spodobnostjo v mislih?ne spodoben način
Kako drugače?lahko bi bilo povsem drugače v tej končnosti.
Rock si marsikaj na čudne načine predstavlja.No, ne vem tako je povedal Rock.
Tudi Rock ga ne.Izvornega jezika ne poznam
Nerodno pri tej tvoji veri je, da misliš, da moraš verjeti.pač moram verjeti
Ne gre samo za en jezik, pa tudi bral jo je že marsikdo.ali pa se naučiti jezik iz Biblije
Misliš, da lahko ta čas kdaj pride?ko mi te vrste vera ne bo več zadoščala.
Nismo ga.Aha, ko smo iskali Demokritov nedeljiv delec
Nismo ga, to, kar smo našli (no, mene in tebe že ni bilo zraven, kajne) gotovo ni bil Demokritov atom. Razumeš?smo ga našli
Kako pa si to predstavljaš?ob preverjanju nedeljivosti
Ah, spet pesnjenje.smo začudeno ugotovili, da le ni ta nedeljiv, ki ga ciljno iščemo.
Si prepričan, da nisi spet kaj zamešal?Poimenovanje smo obdržali ter dodali, da je kemijsko nedeljiv delec.
Žal je koza lačna,Volk sit in koza cela.
Morda, morda pa tudi ne. Katero naj bi bilo to končno orodje?Torej v končnem svetu imamo končno orodje, da z njim lahko preučujemo neskončnost
Saj veš, čemu se čudi pametni in čemu bedak?če to ni čudovito potem ne vem kaj je
Standup?Bog je res komik.
Kako torej interpretiraš dejstva, kot so, da ni največjega naravnega števila, da ima Ludolfovo število neskončno decimalk, da je neskončno mnogo praštevil (torej, da ni največjega)?Dejstvo je, interpretacija dejstva je problem, a ne?
Ne. Zakonitosti niso ločene od predmetov, na katerih sedijo.Zakonitosti so relacije, tisto nekaj vmes, a ne?
Premalo vem, da bi se lahko strinjal.Iz nič se je pojavila snov z zakonitostmi, se strinjaš?
Spet pesniš.Hecno je, da si TI sestavljen iz veliko delov, celic in vse se igrajo tako, da imaš ti občutek enosti, celote, ki se kliče Roman in pravi Jaz sem Roman, ker če bi dejal MI smo Roman, bi te čudno gledali.
In spet.Lepo povedano, abstrakten svet in fizikalen konkreten svet, prvi ima potencial opisati realen svet na končnem papirju, recimo velikosti A4. Izmislili smo se tudi abstrakten delec in ga poimenovali foton in potem ugotovili, da ni pravi delec, da je lahko tudi val, če ga preveč utesnjujemo. Enako smo ugotovili za elektrone, še več, celo za večje strukture, kot so fulereni.
Točno, s tem se ukvarjata nevroznanost in kognitivna znanost. Posveti se jima, da ti ne bo treba tako veliko pesniti.Samo kako opisati zavest, ki je izumila abstrakten svet in še odkrila transformacije med enim in drugim svetom.
Prvi je neskončen na neskončnost
Tudi prvi ni neskončen. In (že n-tič) ne gre za vero, moraš pa tudi sam opaziti, da ni nobenega dokaza, da bi bilo vesolje neskončno, kajne. Zelo veliko namreč ni sinonim za neskončno oziroma neomejeno. Če te bom vprašal po dokazu za neskončnost, boš spet užaljen.je drugi konkreten, kot verjameš ti, končen.
Ja? Iz česa pa je?In nič opa, moj svet je neskončen.
Škoda, da ne ve, zakaj.Albert se reži.
Brcaš v meglo?Ne še, kaj veš kaj prinese čas.Tako kot ni potrebno poznati vseh neskončno mnogo decimalk Ludolfovega števila.
Hočeš reči, da je zdaj igranje s praštevili bolj potrebno kot včasih?Ja, tako, kot ni bilo potrebno igranje s praštevili, dokler ni prišel računalnik in z njim informacijska doba.Roman napisal/-a:Pravim, da to sploh ni potrebno.Zmanjka končne materije za neskončen njih zapis, bi dejal Vojko, a ne?
Pojasni.To pravilo je postalo zanimivo/atraktivno, ker bi bilo ekonomsko zelo donosno v informacijskem svetu.
Načelno da.Spoznanje je pogojeno z interesom.
Pretiravaš. Albert ni bil veren.Veš, nekdo je imel interes spoznati misli boga in danes imamo od te motivacije GPS, da se ne izgubimo na Zemlji.
Morda. Se spominjaš, česa se je Ataaufbix najbolj bal?Že mogoče, čeprav ...