Roman napisal/-a: ↑18.4.2019 16:26
Ne. V mislih imam čustva, ki jih doživijo ljudje ob stiku z matematiko, pa tudi ob poglabljanju vanjo. Pri nekaterih je to strah, groza, pri drugih ljubezen, vzhičenost, pri tretjih morda naveličanost. Vsekakor ne obstaja razum brez čustev.
Morda se taka čustva vzbudijo zgolj v osebah, ki cenijo matematiko.
Strah se npr. ne pojavi samo kadar se nečesa bojimo. Kakor občutek nam je morda potreben zato, da zaznamo neko nevarnost (se lahko zgodi, da človek ima strah, ne zna pa zakaj).
Jaz naj ne bo ego, saj se gre vendar za temperaturo.
Smo vedno tam: edina 'reč', ki ostane v popolnem vakuumu, je temperatura. Ampak temu pogledu si še tuj.
Pravzaprav sploh ne matematike. Domišljije in ustvarjalnosti večinoma sploh ne povezujemo z matematiko.
Ko ustvarjamo upoštevamo podatke, ki so shranjeni v osebnem database (vse kar smo pridobili od rojstva naprej). Na osnovi izbranih podatkov, začnemo s kombiniranjem možnih variant: nekaj matematike je.
Tudi domišljija je osnovana na podatkih, zato je delno vzpostavljena matematiki.
V takih primerih rad pogledam v SSKJ: spontan nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti.
...Katerih entitet?
Točno, definicije so ključne. Ampak v vsakem stavku se skrivajo različni načini branja.
Mislim, da v slovarju ni mišljeno, da oseba stori nekaj, če ni pri zavesti.
Glede entitet bom še vedno naštel vse kar zna, da obstaja. Torej se zaveda da obstaja, ampak ni rečeno, da uporablja naše 'razumske' kriterije.
Vse kar se zaveda da je, morda lahko tudi komunicira z nami telepatsko.
matematika je omejena...
Preveč entitet, da bi jih lahko prešteli.
(Z Bargom si delita velikansko mero nerazumljivosti. Od kod neki ta nerazumljivost?)
Beri počasneje, pa boš morda asimiliral ideje, ki ti zgledajo tuje.