Vzročna in časovna korelacija cepljenja in nezaželenih učinkov pod drobnogledom
Objavljeno: 4.4.2018 15:58
Vzročna in časovna korelacija cepljenja in nezaželenih učinkov pod drobnogledom
Srečko Šorli, raziskovalec
ORCID ID: http://orcid.org/0000-0001-6711-4844
Dr. Denis Baš, pediater je dal naslednjo izjavo: »Nekaj je vzročna povezava med cepivom in nekim nezaželenim učinkom, nekaj je pa časovno sovpadanje, ki ni nujno povezano« (https://www.youtube.com/watch?v=HrXHuZQLkMw&t=148s).
V fiziki je tako, da sta vzrok in posledica zmeraj skupaj v smislu časovnega sovpadanja. Če na primer spustimo steklen kozarec, ko bo padel na tla, se bo razbil. Razbitje kozarca je posledica, vzrok je pa njegov trk ob tla. Trajanje med vzrokom in posledico je nič časa, če se preprosto izrazimo.
Pri bioloških procesih je med vzrokom in posledico določeno trajanje, se pravi čas. Na primer, če ste pojedli hud strup, ste vi že zastrupljeni, ampak organizem bo prenehal delovati po določenem času in boste umrli. Trditev, da med strupom in smrtjo ni vzročne korelacije in je to le časovno sovpadanje, ne vzdrži. Če ne pijete vode 5 dni ste dehidrirani. Dehidracija organizma je posledica pomanjkanja vode. Ko vi po petih dneh začnete piti vodo, bo vaš organizem še nekaj časa dehidriran, tudi potem, ko ste vi vodo že zaužili. Vzrok pomanjkanja vode je odpravljen, poledica pa še obstaja. Trditev, da med dehidracijo in pomanjkanjem vode ni vzročne korelacije in da gre le za časovno sovpadanje, ne vzdrži.
Pri živem organizmu v primeru cepljenja in njegovih potencialnih škodljivih posledic predstavlja cepivo vzrok, nezaželeni učinek pa predstavlja posledico. Ni upravičeno in ni strokovno ločevati vzročne povezave in časovnega sovpadanja, kot je to naredil Dr. Denis Baš. V primeru cepiv in nezaželenega učinka je vzrok (cepivo) zmeraj v časovni korelaciji s posledico (nezaželenim učinkom). Statistična verjetnost, da je nezaželena posledica povzročena od nekega nepoznanega faktorja je matematično gledano nična, njena verjetnost je neskončno majhna in jo lahko upravičeno izključimo. Vzemimo primer: otrok je cepljen v ponedeljek dopoldan in dobi popoldan hudo vročino in je celo noč jokal. V torek ga mamica pripelje k pediatru in ji ta reče: »Gospa, nekaj je vzročna povezava med cepljenjem in nezaželenim učinkom, nekaj je pa časovno sovpadanje, ki ni nujno povezano«, gre za nestrokovnost obravnave, ker ne obstaja noben drugi realni vzrok za otrokove težave. Če pa pride mamica k pediatru po desetih dnevih po cepljenju in je otrok zbolel dan prej, potem je seveda vmesno, da vzročne povezave med cepljenjem in hudo vročino otroka ni ali pa je njegova verjetnost majhna.
V primeru cepljenja in nezaželenih učinkov vzročna in časovna korelacija sovpadata: manj kot je preteklo časa od cepljenja, večja je gotovost, da je vzrok nezaželenega učinka cepivo. V tem pogledu korigiram Dr. Denisa Baša: »Vzročna korelacija med cepljenjem in nezaželenim učinkom je zmeraj časovno povezana. Krajši kot je čas med cepljenjem in nezaželenim učinkom, večja je verjetnost vzročnosti in obratno, daljši kot je čas med cepljenjem in nezaželenim učinkom, manjša je verjetnost vzročnosti.« Vzemimo funkcijo Y = 1/X za ponazoritev vzročne povezave v relaciji s časovno komponento. Y v tem primeru pomeni vzročno povezavo »cepivo – nezaželeni učinek , X pa pomeni časovno komponento.
Primer 1: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 24 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 24 urah 100% .
Primer 2: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 48 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 48 urah 100%.
Primer 3: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 72 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 72 urah 100%.
Primer 4: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki ne nastopijo takoj, ampak nastopijo po 24 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 24 urah od cepljenja 100%.
Primer 5: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo po 48 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 48 urah od cepljenja 50%.
Primer 6: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo šele po 72 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 72 urah 30%.
Primer 7: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo šele po 9 dneh. V tem primeru je vzročna verjetnost po 10 dneh 10%.
Glede na to, da je delovanje cepiv kompleksen proces, je možno, da so izračunane verjetnosti primerov 5, 6 in 7 prenizke. Na primer, cepljenje lahko povzroči nezaželen učinek popolnega izpadanje las in vseh dlak tudi par mesecev po cepljenju, kot se je to zgodilo hčerki zdravnice Dr. Demirović, PhD, vir je tukaj: http://totalinfo.hr/video-pernar-o-cije ... -odlucite/
Srečko Šorli, raziskovalec
ORCID ID: http://orcid.org/0000-0001-6711-4844
Dr. Denis Baš, pediater je dal naslednjo izjavo: »Nekaj je vzročna povezava med cepivom in nekim nezaželenim učinkom, nekaj je pa časovno sovpadanje, ki ni nujno povezano« (https://www.youtube.com/watch?v=HrXHuZQLkMw&t=148s).
V fiziki je tako, da sta vzrok in posledica zmeraj skupaj v smislu časovnega sovpadanja. Če na primer spustimo steklen kozarec, ko bo padel na tla, se bo razbil. Razbitje kozarca je posledica, vzrok je pa njegov trk ob tla. Trajanje med vzrokom in posledico je nič časa, če se preprosto izrazimo.
Pri bioloških procesih je med vzrokom in posledico določeno trajanje, se pravi čas. Na primer, če ste pojedli hud strup, ste vi že zastrupljeni, ampak organizem bo prenehal delovati po določenem času in boste umrli. Trditev, da med strupom in smrtjo ni vzročne korelacije in je to le časovno sovpadanje, ne vzdrži. Če ne pijete vode 5 dni ste dehidrirani. Dehidracija organizma je posledica pomanjkanja vode. Ko vi po petih dneh začnete piti vodo, bo vaš organizem še nekaj časa dehidriran, tudi potem, ko ste vi vodo že zaužili. Vzrok pomanjkanja vode je odpravljen, poledica pa še obstaja. Trditev, da med dehidracijo in pomanjkanjem vode ni vzročne korelacije in da gre le za časovno sovpadanje, ne vzdrži.
Pri živem organizmu v primeru cepljenja in njegovih potencialnih škodljivih posledic predstavlja cepivo vzrok, nezaželeni učinek pa predstavlja posledico. Ni upravičeno in ni strokovno ločevati vzročne povezave in časovnega sovpadanja, kot je to naredil Dr. Denis Baš. V primeru cepiv in nezaželenega učinka je vzrok (cepivo) zmeraj v časovni korelaciji s posledico (nezaželenim učinkom). Statistična verjetnost, da je nezaželena posledica povzročena od nekega nepoznanega faktorja je matematično gledano nična, njena verjetnost je neskončno majhna in jo lahko upravičeno izključimo. Vzemimo primer: otrok je cepljen v ponedeljek dopoldan in dobi popoldan hudo vročino in je celo noč jokal. V torek ga mamica pripelje k pediatru in ji ta reče: »Gospa, nekaj je vzročna povezava med cepljenjem in nezaželenim učinkom, nekaj je pa časovno sovpadanje, ki ni nujno povezano«, gre za nestrokovnost obravnave, ker ne obstaja noben drugi realni vzrok za otrokove težave. Če pa pride mamica k pediatru po desetih dnevih po cepljenju in je otrok zbolel dan prej, potem je seveda vmesno, da vzročne povezave med cepljenjem in hudo vročino otroka ni ali pa je njegova verjetnost majhna.
V primeru cepljenja in nezaželenih učinkov vzročna in časovna korelacija sovpadata: manj kot je preteklo časa od cepljenja, večja je gotovost, da je vzrok nezaželenega učinka cepivo. V tem pogledu korigiram Dr. Denisa Baša: »Vzročna korelacija med cepljenjem in nezaželenim učinkom je zmeraj časovno povezana. Krajši kot je čas med cepljenjem in nezaželenim učinkom, večja je verjetnost vzročnosti in obratno, daljši kot je čas med cepljenjem in nezaželenim učinkom, manjša je verjetnost vzročnosti.« Vzemimo funkcijo Y = 1/X za ponazoritev vzročne povezave v relaciji s časovno komponento. Y v tem primeru pomeni vzročno povezavo »cepivo – nezaželeni učinek , X pa pomeni časovno komponento.
Primer 1: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 24 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 24 urah 100% .
Primer 2: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 48 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 48 urah 100%.
Primer 3: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo takoj po cepljenju in trajajo 72 ur. V tem primeru je vzročna verjetnost po 72 urah 100%.
Primer 4: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki ne nastopijo takoj, ampak nastopijo po 24 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 24 urah od cepljenja 100%.
Primer 5: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo po 48 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 48 urah od cepljenja 50%.
Primer 6: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo šele po 72 urah. V tem primeru je vzročna verjetnost po 72 urah 30%.
Primer 7: otrok je bil cepljen v času 0. Nezaželeni učinki nastopijo šele po 9 dneh. V tem primeru je vzročna verjetnost po 10 dneh 10%.
Glede na to, da je delovanje cepiv kompleksen proces, je možno, da so izračunane verjetnosti primerov 5, 6 in 7 prenizke. Na primer, cepljenje lahko povzroči nezaželen učinek popolnega izpadanje las in vseh dlak tudi par mesecev po cepljenju, kot se je to zgodilo hčerki zdravnice Dr. Demirović, PhD, vir je tukaj: http://totalinfo.hr/video-pernar-o-cije ... -odlucite/