Svetloba je razpršena v prostoru, upošteval si samo smer telo-ogledalo, kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.
Svetloba
Re: Svetloba
Seveda, saj je bilo samo o tem govora. Gledali smo samo sebe v ogledalu. Res pa je, da je pri obrazu preteklo manj časa kot pri nogah, oziroma je svetloba od nog preletela daljšo pot kot od obraza.
kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.
Re: Svetloba
Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.Roman napisal/-a: ↑28.5.2018 9:00Seveda, saj je bilo samo o tem govora. Gledali smo samo sebe v ogledalu. Res pa je, da je pri obrazu preteklo manj časa kot pri nogah, oziroma je svetloba od nog preletela daljšo pot kot od obraza.kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.
Re: Svetloba
What????osf napisal/-a: ↑28.5.2018 12:00Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.
Re: Svetloba
Primer ogledala, kakor je opisal Roman, je verjeten, če stojimo pred ogledalom v temi in držimo v rokah luč, ki prižgemo.Motore napisal/-a: ↑28.5.2018 13:27What????osf napisal/-a: ↑28.5.2018 12:00Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.
Če se zrcalimo v svetlem prostoru je svetloba že razpršena in greje površino teles.
Torej zaznamo sliko okolja le v smeri okolje→mi.
Re: Svetloba
Ne, sončna svetloba je povsem dovolj, pa naj bo direktna ali indirektna. To, da vidimo predmet v ogledalu, ne pomeni nič drugega kot to, da svetloba potuje od tega predmeta do ogledala, se tam odbije in potuje do očesa. Kako je svetloba prišla do opazovanega predmeta, je povsem nepomembno. Če je potovala še kam drugam, pa prav tako.
Re: Svetloba
Razstavimo potovanje svetlobe na dele in opazujmo pojav korak za korakom:Roman napisal/-a: ↑28.5.2018 17:44Ne, sončna svetloba je povsem dovolj, pa naj bo direktna ali indirektna. To, da vidimo predmet v ogledalu, ne pomeni nič drugega kot to, da svetloba potuje od tega predmeta do ogledala, se tam odbije in potuje do očesa. Kako je svetloba prišla do opazovanega predmeta, je povsem nepomembno. Če je potovala še kam drugam, pa prav tako.
štejmo, da smo pred ogledalom in v temi. Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu. Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih; ogledalo pove kako se to pojavlja.
Najprej naj bi videli svetlo, potem našo senco in šele potem nas v živih barvah. Slika v ogledalu je kompromis določenega presledka, kakor plini ali tekočine, se svetloba širi okoli teles in spreminja svoje smeri do prenehanja pojava.
Mislim, da sva ostala še vedno pri primeru pomola, čeprav me je za trenutek oslepil tvoj pogled na omenjeni pojav.
Re: Svetloba
Hm, to spominja na Rozmanove miselne poskuse.
No, pa štejmo. Sicer to ničesar ne spremeni. V osvetljenem prostoru veljajo enaki fizikalni zakoni.štejmo, da smo pred ogledalom in v temi
Čarovnija?Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu.
Predlagam, da za ta primer pozabiva na ukrivljanje žarkov v gravitacijskem polju, ker je zanemarljivo.Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Katero točko na ogledalu pa imaš v mislih? Vse točke namreč niso enako oddaljene od vira svetlobe.Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih
ogledalo pove kako se to pojavlja.
Najprej naj bi videli svetlo, potem našo senco in šele potem nas v živih barvah.
Si namenoma nejasen? Zavedati se moraš, da vidimo samo tisto svetlobo, ki vstopi direktno v naše oči. Svetlobe, ki gre mimo, ne moremo videti. Kakšno spreminjanje smeri imaš vendar v mislih?Slika v ogledalu je kompromis določenega presledka, kakor plini ali tekočine, se svetloba širi okoli teles in spreminja svoje smeri do prenehanja pojava.
Ne vem. Za kaj je že šlo?Mislim, da sva ostala še vedno pri primeru pomola
To najbrž zato, ker živiš v temi. Lahko kako pomagam?čeprav me je za trenutek oslepil tvoj pogled na omenjeni pojav.
Re: Svetloba
Ti je težko misliti kako potuje svetloba?
Razlika je v tem, da boš prvi trenutek, videl svetlobo, ne boš se pa tega zavel.No, pa štejmo. Sicer to ničesar ne spremeni. V osvetljenem prostoru veljajo enaki fizikalni zakoni.štejmo, da smo pred ogledalom in v temi
Nekdo odpre zaveso, boš razumel sedaj?Čarovnija?Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu.
Tudi če bi jih upošteval, bo omenjen pojav deloval na vse žarke svetlobe.Predlagam, da za ta primer pozabiva na ukrivljanje žarkov v gravitacijskem polju, ker je zanemarljivo.Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Si sam dokazuješ, da žarki, ki osvetijo del telesa, ki je pred ogledalom, naredijo daljšo pot.Katero točko na ogledalu pa imaš v mislih? Vse točke namreč niso enako oddaljene od vira svetlobe.Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Velja enako za točko na ogledalu: neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
Če imamo pred seboj kamen, se vseeno žarki odbivajo, obratno se tudi naša podoba nekje zrcali na kamnu.Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih
Če sem dobro razumel, vidiš svetlobo le kakor enosmerni premik nekih žarkov, upoštevati moraš, da se svetloba premika v razpršeni obliki, ker sili v vse smeri.Zavedati se moraš, da vidimo samo tisto svetlobo, ki vstopi direktno v naše oči. Svetlobe, ki gre mimo, ne moremo videti. Kakšno spreminjanje smeri imaš vendar v mislih?
Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.
Si brez podlage, pa mi praviš, da živim v temi??To najbrž zato, ker živiš v temi. Lahko kako pomagam?
Re: Svetloba
Niti ne.
Če imaš v mislih proces zaznavanja svetlobe, je res, da pride svetloba v oko prej, preden jo možgani predelajo v vidno zaznavo, vidimo (zavestno ali ne) pa šele potem, ko je zaznava izdelana.Razlika je v tem, da boš prvi trenutek, videl svetlobo, ne boš se pa tega zavel.
Odlično. Ampak tudi to ničesar ne spremeni.Nekdo odpre zaveso, boš razumel sedaj?
Res je, ampak, kot sem dejal, je v teh gravitacijskih razmerah in razdaljah to zanemarljivo. Žarke lahko razumemo kot ravne.Tudi če bi jih upošteval, bo omenjen pojav deloval na vse žarke svetlobe.
Ja, geometrija pač.Si sam dokazuješ, da žarki, ki osvetijo del telesa, ki je pred ogledalom, naredijo daljšo pot.
Pot je vendar odvisna od tega, kje na ogledalu ta točka je.Velja enako za točko na ogledalu
neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
Seveda.Če imamo pred seboj kamen, se vseeno žarki odbivajo
Zrcalo (ravna, gladka in odbojna površina) je bistveni pogoj za zrcaljenje. Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.obratno se tudi naša podoba nekje zrcali na kamnu.
Ja, ampak stojimo pred ogledalom, kjer razpršitev žarkov zanemarimo. Ravno zato, ker je razpršitev zanemarljiva, se lahko v njej sploh vidimo.Če sem dobro razumel, vidiš svetlobo le kakor enosmerni premik nekih žarkov, upoštevati moraš, da se svetloba premika v razpršeni obliki, ker sili v vse smeri.
Za kaj je že šlo?Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.
Re: Svetloba
Samo, da nimaš v misli kake magije.
Zgrešeno.Res je, ampak, kot sem dejal, je v teh gravitacijskih razmerah in razdaljah to zanemarljivo. Žarke lahko razumemo kot ravne.
V vsakem primeru opravi krajšo pot kakor svetloba, ki je ovila sprednji del telesa.Pot je vendar odvisna od tega, kje na ogledalu ta točka je.
Ker žarki, ki so osvetili sprednji del telesa pridejo pozneje do zrcala.neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
Da tega ne vidimo je logično, da se to ne dogaja ni logično: podoba pride do kamna, tam se odbije tako, da se podoba razprši.Zrcalo (ravna, gladka in odbojna površina) je bistveni pogoj za zrcaljenje. Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Ker je zrak prozoren, se lahko vidimo.Ja, ampak stojimo pred ogledalom, kjer razpršitev žarkov zanemarimo. Ravno zato, ker je razpršitev zanemarljiva, se lahko v njej sploh vidimo.
Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.Za kaj je že šlo?Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.
V tistem primeru si tudi zanemaril razpršitev in odbivanje.
Re: Svetloba
Če imaš v mislih isto, kot je zapisano v SSKJ:
magija 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje 2. čarovništvo, čaranje, potem tega nimam nikoli v mislih.
Čisto nič. Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?Zgrešeno.Žarke lahko razumemo kot ravne.
Svetloba se sicer ne ovija (tudi uklon lahko v teh razmerah zanemarimo), ampak od boka ima res daljšo pot kot od trebuha.V vsakem primeru opravi krajšo pot kakor svetloba, ki je ovila sprednji del telesa.
Zakaj to ne bi bilo logično?Da tega ne vidimo je logično, da se to ne dogaja ni logičnoNa hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Ja, to pravim. Vzrok za razprševanje pa je hrapavost površine.podoba pride do kamna, tam se odbije tako, da se podoba razprši.
Točno. Ampak če bi bila površina zrcala hrapava, pa se kljub prozornosti zraka ne bi videli.Ker je zrak prozoren, se lahko vidimo.
Pogovarjala sva se o kamnu, ki razpršeno odbije svetlobo, in o zrcalu, pri katerem je razprševanje svetlobe zanemarljivo.Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Aha, prav. Če se prav spominjam, si ti zanikal kvantne pojave in jih napačno skušal razložiti z uklonom.Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.
Zelo velika razlika je med dvema režama in pomolom. Primerjava se dela iz edinega razloga, da se razloži interferenco. Vodno valovanje se bistveno razlikuje od elektromagnetnega valovanja.V tistem primeru si tudi zanemaril razpršitev in odbivanje.
Re: Svetloba
Tudi računalniki so magija.
Hočeš reči, kateri je raven.Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?
Obrneš na uklon kadar je tebi prav?Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Nisem pa mislil na sliko, temveč na podatke, ki se delno zakopičijo v kamen, če razumeš.
Kaj je , po tvojem, senca?Točno. Ampak če bi bila površina zrcala hrapava, pa se kljub prozornosti zraka ne bi videli.
Govora je bilo o premiku svetlobe.Pogovarjala sva se o kamnu, ki razpršeno odbije svetlobo, in o zrcalu, pri katerem je razprševanje svetlobe zanemarljivo.Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Sem očital, da primer dveh rež je skromen in da s pomolom z dvema režama boš dobil odgovore, ampak praksa, zgleda, da te ne zanima.Aha, prav. Če se prav spominjam, si ti zanikal kvantne pojave in jih napačno skušal razložiti z uklonom.Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.
Ja, ja, sem že bral tvoj pogled na gravitacijo, kjer je, po tvojem, gostota, zanemarljiva.Zelo velika razlika je med dvema režama in pomolom. Primerjava se dela iz edinega razloga, da se razloži interferenco. Vodno valovanje se bistveno razlikuje od elektromagnetnega valovanja.
Lahko se spomniš okus pršuta, ker si ga jedel, če ne, lahko misliš na okus pršuta, ampak bodi siguren, da tisti pršut nima okusa po pršutu, pa niti po lubenici, jajcu itd...
Re: Svetloba
To pomeni, da pojma nimaš o njih.
Ne.Hočeš reči, kateri je raven.Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?
Ne. Tu gre za odboj.Obrneš na uklon kadar je tebi prav?Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Če te razumem, potem se pač motiš. Kateri podatki pa se zakopičijo v kamen?Nisem pa mislil na sliko, temveč na podatke, ki se delno zakopičijo v kamen, če razumeš.
Če imaš v mislih osnovno definicijo pojma, nimam kakega svojega posebnega mnenja. Definicija iz SSKJ je kar dobra: senca 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom.Kaj je , po tvojem, senca?
Prav, če tako hočeš. Pri vžigalici se svetloba širi na vse strani v ravnih žarkih. In?Govora je bilo o premiku svetlobe.
Skromen Kako to misliš?Sem očital, da primer dveh rež je skromen
s pomolom z dvema režama boš dobil odgovore
Katera praksa. Pri pomolu in pri dveh režah gre za interferenco.ampak praksa, zgleda, da te ne zanima.
Pretiravaš. Pri gravitacijski sili nastopajo mase. Gostota pa je razmerje med maso in volumnom.sem že bral tvoj pogled na gravitacijo, kjer je, po tvojem, gostota, zanemarljiva.
Kaj si hotel s tem povedati? Roman, da se ti ljubi?Lahko se spomniš okus pršuta, ker si ga jedel, če ne, lahko misliš na okus pršuta, ampak bodi siguren, da tisti pršut nima okusa po pršutu, pa niti po lubenici, jajcu itd...
Re: Svetloba
Ga uporabljaš samo za igrice?
Tisti, ki se premika spiralasto. Zdaj povej mi kateri je raven.Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven
Bom omenil izmenjavo temperature.Če te razumem, potem se pač motiš. Kateri podatki pa se zakopičijo v kamen?
Ops, sem pozabil, tega argumenta ne obvladaš.
Ta je, po tvojem, popolna definicija?Če imaš v mislih osnovno definicijo pojma, nimam kakega svojega posebnega mnenja. Definicija iz SSKJ je kar dobra: senca 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom.Kaj je , po tvojem, senca?
Plamen se nenehno premika na vse strani, kako lahko govoriš o ravnih žarkih?Prav, če tako hočeš. Pri vžigalici se svetloba širi na vse strani v ravnih žarkih. In?
Misliš na temne dele svetlobnih žarkov?Katera praksa. Pri pomolu in pri dveh režah gre za interferenco.
In boš trdil, da se ne gre za uklon?
Sem ti naredil, v temi o gravitaciji, primer o glini:Pretiravaš. Pri gravitacijski sili nastopajo mase. Gostota pa je razmerje med maso in volumnom.
- ena je v tekočem stanju
- ena je v trdnem stanju
- gre se za enako glino, enako specifično težo, enak volumen
Kaj se zgodi, če postavimo trdo glino v tekočo ?(trda se ne raztopi, tekoča se ne strdi)
Si odgovoril nekam megleno, nisi razumel: zgleda, da nimaš prakse.Kaj si hotel s tem povedati? Roman, da se ti ljubi?