Svetloba

Prapok, vesolje, kozmologija, črne luknje...
osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 28.5.2018 6:19

Roman napisal/-a:
27.5.2018 20:22
Kaj misliš, da ni prav pri tem?
Svetloba je razpršena v prostoru, upošteval si samo smer telo-ogledalo, kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 28.5.2018 9:00

osf napisal/-a:
28.5.2018 6:19
Svetloba je razpršena v prostoru, upošteval si samo smer telo-ogledalo
Seveda, saj je bilo samo o tem govora. Gledali smo samo sebe v ogledalu. Res pa je, da je pri obrazu preteklo manj časa kot pri nogah, oziroma je svetloba od nog preletela daljšo pot kot od obraza.
kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.
:?:

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 28.5.2018 12:00

Roman napisal/-a:
28.5.2018 9:00
osf napisal/-a:
28.5.2018 6:19
Svetloba je razpršena v prostoru, upošteval si samo smer telo-ogledalo
Seveda, saj je bilo samo o tem govora. Gledali smo samo sebe v ogledalu. Res pa je, da je pri obrazu preteklo manj časa kot pri nogah, oziroma je svetloba od nog preletela daljšo pot kot od obraza.
kakor če bi bili v temi in bi prižgali luč, ki bi držali proti ogledalu.
:?:
Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.

Motore
Prispevkov: 974
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Motore » 28.5.2018 13:27

osf napisal/-a:
28.5.2018 12:00
Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.
What???? :shock: :shock: :shock:

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 28.5.2018 17:36

Motore napisal/-a:
28.5.2018 13:27
osf napisal/-a:
28.5.2018 12:00
Še enkrat si omenil luč, brez da bi upošteval, da svetloba se pojavi razpršeno v prostoru: ni bilo govora o tem.
Ne pravim, da opazovanje predmeta, ki je vedno bolj oddaljen od nas, ne pomeni tudi, da je svetloba opravila več poti.
Pravim, da svetloba je od opazovalca do predmeta potovala le v manjši meri, saj bo opazovalec zaznal prej svetlobo, ki se razpršeno premika v okolju in žari površino teles do popolne razpršitve vibracij.
Tvoj primer pomeni, da prižigamo luč, ki je obrnjena proti ogledalu.
What???? :shock: :shock: :shock:
Primer ogledala, kakor je opisal Roman, je verjeten, če stojimo pred ogledalom v temi in držimo v rokah luč, ki prižgemo.
Če se zrcalimo v svetlem prostoru je svetloba že razpršena in greje površino teles.
Torej zaznamo sliko okolja le v smeri okolje→mi.

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 28.5.2018 17:44

Ne, sončna svetloba je povsem dovolj, pa naj bo direktna ali indirektna. To, da vidimo predmet v ogledalu, ne pomeni nič drugega kot to, da svetloba potuje od tega predmeta do ogledala, se tam odbije in potuje do očesa. Kako je svetloba prišla do opazovanega predmeta, je povsem nepomembno. Če je potovala še kam drugam, pa prav tako.

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 29.5.2018 18:18

Roman napisal/-a:
28.5.2018 17:44
Ne, sončna svetloba je povsem dovolj, pa naj bo direktna ali indirektna. To, da vidimo predmet v ogledalu, ne pomeni nič drugega kot to, da svetloba potuje od tega predmeta do ogledala, se tam odbije in potuje do očesa. Kako je svetloba prišla do opazovanega predmeta, je povsem nepomembno. Če je potovala še kam drugam, pa prav tako.
Razstavimo potovanje svetlobe na dele in opazujmo pojav korak za korakom:
štejmo, da smo pred ogledalom in v temi. Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu. Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih; ogledalo pove kako se to pojavlja.
Najprej naj bi videli svetlo, potem našo senco in šele potem nas v živih barvah. Slika v ogledalu je kompromis določenega presledka, kakor plini ali tekočine, se svetloba širi okoli teles in spreminja svoje smeri do prenehanja pojava.

Mislim, da sva ostala še vedno pri primeru pomola, čeprav me je za trenutek oslepil tvoj pogled na omenjeni pojav.

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 29.5.2018 19:24

osf napisal/-a:
29.5.2018 18:18
Razstavimo potovanje svetlobe na dele in opazujmo pojav korak za korakom
Hm, to spominja na Rozmanove miselne poskuse.
štejmo, da smo pred ogledalom in v temi
No, pa štejmo. Sicer to ničesar ne spremeni. V osvetljenem prostoru veljajo enaki fizikalni zakoni.
Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu.
Čarovnija?
Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Predlagam, da za ta primer pozabiva na ukrivljanje žarkov v gravitacijskem polju, ker je zanemarljivo.
Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Katero točko na ogledalu pa imaš v mislih? Vse točke namreč niso enako oddaljene od vira svetlobe.
Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih
:?:
ogledalo pove kako se to pojavlja.
:?:
Najprej naj bi videli svetlo, potem našo senco in šele potem nas v živih barvah.
:?:
Slika v ogledalu je kompromis določenega presledka, kakor plini ali tekočine, se svetloba širi okoli teles in spreminja svoje smeri do prenehanja pojava.
:?: Si namenoma nejasen? Zavedati se moraš, da vidimo samo tisto svetlobo, ki vstopi direktno v naše oči. Svetlobe, ki gre mimo, ne moremo videti. Kakšno spreminjanje smeri imaš vendar v mislih?
Mislim, da sva ostala še vedno pri primeru pomola
Ne vem. Za kaj je že šlo?
čeprav me je za trenutek oslepil tvoj pogled na omenjeni pojav.
To najbrž zato, ker živiš v temi. Lahko kako pomagam?

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 30.5.2018 6:05

Roman napisal/-a:
29.5.2018 19:24
osf napisal/-a:
29.5.2018 18:18
Razstavimo potovanje svetlobe na dele in opazujmo pojav korak za korakom
Hm, to spominja na Rozmanove miselne poskuse.
Ti je težko misliti kako potuje svetloba?

štejmo, da smo pred ogledalom in v temi
No, pa štejmo. Sicer to ničesar ne spremeni. V osvetljenem prostoru veljajo enaki fizikalni zakoni.
Razlika je v tem, da boš prvi trenutek, videl svetlobo, ne boš se pa tega zavel.
Za nami se pojavi svetloba, ki potuje proti našemu hrbtu.
Čarovnija?
Nekdo odpre zaveso, boš razumel sedaj?
Ko doseže levi in desni bok, nekateri žarki odpotujejo okrog površine telesa in naredijo daljšo pot zato, da dosežejo ogledalo (ali kamen ali biftek ipd).
Predlagam, da za ta primer pozabiva na ukrivljanje žarkov v gravitacijskem polju, ker je zanemarljivo.
Tudi če bi jih upošteval, bo omenjen pojav deloval na vse žarke svetlobe.
Žarki, ki bodo potovali direktno v ogledalo, bodo prišli prej do njega.
Katero točko na ogledalu pa imaš v mislih? Vse točke namreč niso enako oddaljene od vira svetlobe.
Si sam dokazuješ, da žarki, ki osvetijo del telesa, ki je pred ogledalom, naredijo daljšo pot.
Velja enako za točko na ogledalu: neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
Kjerkoli smo, se naša podoba 'zrcali' v telesih
:?:
Če imamo pred seboj kamen, se vseeno žarki odbivajo, obratno se tudi naša podoba nekje zrcali na kamnu.

Zavedati se moraš, da vidimo samo tisto svetlobo, ki vstopi direktno v naše oči. Svetlobe, ki gre mimo, ne moremo videti. Kakšno spreminjanje smeri imaš vendar v mislih?
Če sem dobro razumel, vidiš svetlobo le kakor enosmerni premik nekih žarkov, upoštevati moraš, da se svetloba premika v razpršeni obliki, ker sili v vse smeri.
Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.

To najbrž zato, ker živiš v temi. Lahko kako pomagam?
Si brez podlage, pa mi praviš, da živim v temi??

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 30.5.2018 7:24

osf napisal/-a:
30.5.2018 6:05
Ti je težko misliti kako potuje svetloba?
Niti ne.
Razlika je v tem, da boš prvi trenutek, videl svetlobo, ne boš se pa tega zavel.
Če imaš v mislih proces zaznavanja svetlobe, je res, da pride svetloba v oko prej, preden jo možgani predelajo v vidno zaznavo, vidimo (zavestno ali ne) pa šele potem, ko je zaznava izdelana.
Nekdo odpre zaveso, boš razumel sedaj?
Odlično. Ampak tudi to ničesar ne spremeni.
Tudi če bi jih upošteval, bo omenjen pojav deloval na vse žarke svetlobe.
Res je, ampak, kot sem dejal, je v teh gravitacijskih razmerah in razdaljah to zanemarljivo. Žarke lahko razumemo kot ravne.
Si sam dokazuješ, da žarki, ki osvetijo del telesa, ki je pred ogledalom, naredijo daljšo pot.
Ja, geometrija pač.
Velja enako za točko na ogledalu
Pot je vendar odvisna od tega, kje na ogledalu ta točka je.
neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
:?:
Če imamo pred seboj kamen, se vseeno žarki odbivajo
Seveda.
obratno se tudi naša podoba nekje zrcali na kamnu.
Zrcalo (ravna, gladka in odbojna površina) je bistveni pogoj za zrcaljenje. Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Če sem dobro razumel, vidiš svetlobo le kakor enosmerni premik nekih žarkov, upoštevati moraš, da se svetloba premika v razpršeni obliki, ker sili v vse smeri.
Ja, ampak stojimo pred ogledalom, kjer razpršitev žarkov zanemarimo. Ravno zato, ker je razpršitev zanemarljiva, se lahko v njej sploh vidimo.
Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.
Za kaj je že šlo?

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 30.5.2018 23:16

Roman napisal/-a:
30.5.2018 7:24
osf: Nekdo odpre zaveso, boš razumel sedaj?
Roman:Odlično. Ampak tudi to ničesar ne spremeni.
Samo, da nimaš v misli kake magije.
Res je, ampak, kot sem dejal, je v teh gravitacijskih razmerah in razdaljah to zanemarljivo. Žarke lahko razumemo kot ravne.
Zgrešeno.

Pot je vendar odvisna od tega, kje na ogledalu ta točka je.
V vsakem primeru opravi krajšo pot kakor svetloba, ki je ovila sprednji del telesa.
neglede na kje je,se bodo prvi žarki odbili brez naše slike.
:?:
Ker žarki, ki so osvetili sprednji del telesa pridejo pozneje do zrcala.
Zrcalo (ravna, gladka in odbojna površina) je bistveni pogoj za zrcaljenje. Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Da tega ne vidimo je logično, da se to ne dogaja ni logično: podoba pride do kamna, tam se odbije tako, da se podoba razprši.
Ja, ampak stojimo pred ogledalom, kjer razpršitev žarkov zanemarimo. Ravno zato, ker je razpršitev zanemarljiva, se lahko v njej sploh vidimo.
Ker je zrak prozoren, se lahko vidimo.
Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Zato sem omenil primer pomola, omenjenega v debati o primeru dveh rež, ker zgleda, da ti beži odbivanje žarkov in teles v prostoru.
Za kaj je že šlo?
Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.
V tistem primeru si tudi zanemaril razpršitev in odbivanje.

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 31.5.2018 8:40

osf napisal/-a:
30.5.2018 23:16
Samo, da nimaš v misli kake magije.
Če imaš v mislih isto, kot je zapisano v SSKJ:
magija 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje 2. čarovništvo, čaranje, potem tega nimam nikoli v mislih.
Žarke lahko razumemo kot ravne.
Zgrešeno.
Čisto nič. Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?
V vsakem primeru opravi krajšo pot kakor svetloba, ki je ovila sprednji del telesa.
Svetloba se sicer ne ovija (tudi uklon lahko v teh razmerah zanemarimo), ampak od boka ima res daljšo pot kot od trebuha.
Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Da tega ne vidimo je logično, da se to ne dogaja ni logično
Zakaj to ne bi bilo logično?
podoba pride do kamna, tam se odbije tako, da se podoba razprši.
Ja, to pravim. Vzrok za razprševanje pa je hrapavost površine.
Ker je zrak prozoren, se lahko vidimo.
Točno. Ampak če bi bila površina zrcala hrapava, pa se kljub prozornosti zraka ne bi videli.
Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Pogovarjala sva se o kamnu, ki razpršeno odbije svetlobo, in o zrcalu, pri katerem je razprševanje svetlobe zanemarljivo.
Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.
Aha, prav. Če se prav spominjam, si ti zanikal kvantne pojave in jih napačno skušal razložiti z uklonom.
V tistem primeru si tudi zanemaril razpršitev in odbivanje.
Zelo velika razlika je med dvema režama in pomolom. Primerjava se dela iz edinega razloga, da se razloži interferenco. Vodno valovanje se bistveno razlikuje od elektromagnetnega valovanja.

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 1.6.2018 23:41

Roman napisal/-a:
31.5.2018 8:40

magija 1. v okultizmu nauk o skrivni povezavi vseh stvari med seboj in o vplivanju na naravo z močjo poduhovljene volje 2. čarovništvo, čaranje, potem tega nimam nikoli v mislih.
Tudi računalniki so magija.

Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?
Hočeš reči, kateri je raven.
Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Obrneš na uklon kadar je tebi prav?
Nisem pa mislil na sliko, temveč na podatke, ki se delno zakopičijo v kamen, če razumeš.
Točno. Ampak če bi bila površina zrcala hrapava, pa se kljub prozornosti zraka ne bi videli.
Kaj je , po tvojem, senca?
Prižgi vžigaico v temi, pa boš opazil, da je stvar žarenja: razpršitev ni zanemarljiva.
Pogovarjala sva se o kamnu, ki razpršeno odbije svetlobo, in o zrcalu, pri katerem je razprševanje svetlobe zanemarljivo.
Govora je bilo o premiku svetlobe.
Za primerjavo primera dveh rež s pomolom, ki ima dva vhoda.
Aha, prav. Če se prav spominjam, si ti zanikal kvantne pojave in jih napačno skušal razložiti z uklonom.
Sem očital, da primer dveh rež je skromen in da s pomolom z dvema režama boš dobil odgovore, ampak praksa, zgleda, da te ne zanima.
Zelo velika razlika je med dvema režama in pomolom. Primerjava se dela iz edinega razloga, da se razloži interferenco. Vodno valovanje se bistveno razlikuje od elektromagnetnega valovanja.
Ja, ja, sem že bral tvoj pogled na gravitacijo, kjer je, po tvojem, gostota, zanemarljiva.
Lahko se spomniš okus pršuta, ker si ga jedel, če ne, lahko misliš na okus pršuta, ampak bodi siguren, da tisti pršut nima okusa po pršutu, pa niti po lubenici, jajcu itd...

Roman
Prispevkov: 5984
Pridružen: 21.10.2003 8:03

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a Roman » 2.6.2018 18:35

osf napisal/-a:
1.6.2018 23:41
Tudi računalniki so magija.
To pomeni, da pojma nimaš o njih.
Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven?
Hočeš reči, kateri je raven.
Ne.
Na hrapavi površini, ki jo ima kamen, se žarek, ki pade nanj, razprši, zato slika (resnična ali navidezna) ne nastane.
Obrneš na uklon kadar je tebi prav?
Ne. Tu gre za odboj.
Nisem pa mislil na sliko, temveč na podatke, ki se delno zakopičijo v kamen, če razumeš.
Če te razumem, potem se pač motiš. Kateri podatki pa se zakopičijo v kamen?
Kaj je , po tvojem, senca?
Če imaš v mislih osnovno definicijo pojma, nimam kakega svojega posebnega mnenja. Definicija iz SSKJ je kar dobra: senca 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom.
Govora je bilo o premiku svetlobe.
Prav, če tako hočeš. Pri vžigalici se svetloba širi na vse strani v ravnih žarkih. In?
Sem očital, da primer dveh rež je skromen
Skromen :?: Kako to misliš?
s pomolom z dvema režama boš dobil odgovore
:?:
ampak praksa, zgleda, da te ne zanima.
Katera praksa. Pri pomolu in pri dveh režah gre za interferenco.
sem že bral tvoj pogled na gravitacijo, kjer je, po tvojem, gostota, zanemarljiva.
Pretiravaš. Pri gravitacijski sili nastopajo mase. Gostota pa je razmerje med maso in volumnom.
Lahko se spomniš okus pršuta, ker si ga jedel, če ne, lahko misliš na okus pršuta, ampak bodi siguren, da tisti pršut nima okusa po pršutu, pa niti po lubenici, jajcu itd...
Kaj si hotel s tem povedati? Roman, da se ti ljubi?

osf
Prispevkov: 898
Pridružen: 3.8.2015 15:30

Re: Svetloba

Odgovor Napisal/-a osf » 2.6.2018 23:37

Roman napisal/-a:
2.6.2018 18:35
osf napisal/-a:
1.6.2018 23:41
Tudi računalniki so magija.
To pomeni, da pojma nimaš o njih.
Ga uporabljaš samo za igrice?

Kateri žarek pa po tvojem mnenju ni raven
Tisti, ki se premika spiralasto. Zdaj povej mi kateri je raven.
Če te razumem, potem se pač motiš. Kateri podatki pa se zakopičijo v kamen?
Bom omenil izmenjavo temperature.
Ops, sem pozabil, tega argumenta ne obvladaš.
Kaj je , po tvojem, senca?
Če imaš v mislih osnovno definicijo pojma, nimam kakega svojega posebnega mnenja. Definicija iz SSKJ je kar dobra: senca 1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom.
Ta je, po tvojem, popolna definicija?
Prav, če tako hočeš. Pri vžigalici se svetloba širi na vse strani v ravnih žarkih. In?
Plamen se nenehno premika na vse strani, kako lahko govoriš o ravnih žarkih?
Katera praksa. Pri pomolu in pri dveh režah gre za interferenco.
Misliš na temne dele svetlobnih žarkov?

In boš trdil, da se ne gre za uklon?
Pretiravaš. Pri gravitacijski sili nastopajo mase. Gostota pa je razmerje med maso in volumnom.
Sem ti naredil, v temi o gravitaciji, primer o glini:
- ena je v tekočem stanju
- ena je v trdnem stanju
- gre se za enako glino, enako specifično težo, enak volumen
Kaj se zgodi, če postavimo trdo glino v tekočo ?(trda se ne raztopi, tekoča se ne strdi)
Kaj si hotel s tem povedati? Roman, da se ti ljubi?
Si odgovoril nekam megleno, nisi razumel: zgleda, da nimaš prakse.

Odgovori