Page 1 of 1

Vizija slovenskega šolstva

Posted: 23.2.2019 12:03
by Srečko
Vizija slovenskega šolstva
Manj informativnega znanja in več izkustvenega znanja

Internet je svetovni vir podatkov, ki je danes v Sloveniji dosegljiv večini šoloobveznih otrok. Danes otroci, ki jih določena vsebina zanima, lahko znanje o njej pridobijo preko spleta. Iz izkušnje vemo, da imajo danes otroci o stvareh, ki jih zanimajo, več specifičnih znanj, kot jih nudi naš šolski sistem. Interes otroka za pridobivanje določenega znanja ni več vezan na izobraževalni proces, tehnologija omogoča individualno pridobivanje znanja, kar postavlja izobraževalni sitem v novo vlogo, ki je v Sloveniji še nismo jasno razumeli in definirali.

Dejstvo je, da pridobivanje informativnega znanja ni več primarna dejavnost šolskega sistema. Danes rabijo otroci, da bi se lahko razvili v dejavne in kreativne osebnosti predvsem več izkustvenega znanja. Informativno znanje je eksterno (pride od zunaj) in pomeni pridobivanje informacij o svetu, izkustveno znanje pa je interno (pride od znotraj) in pomeni pridobivanje izkušenj o svetu v katerem živimo in tudi pridobivanje izkušenj o sebi.

Pojem izkustveno znanje opredeljuje človekovo izkušnjo sveta, ki ni vezana na informacijo pridobljeno od zunaj, ampak je vezana neposredno na izkušnjo. Poglejmo si razliko med informativnim znanjem in izkustvenim znanjem na primeru biologije, konkretno na seciranju žabe. Pri seciranju žabe se zgodi, da je potrebno žabo najprej ubiti, potem jo pa seciramo. Otroci pridobijo informativno znanje o anatomiji žabe, ne pridobijo pa izkustvenega znanja o živi žabi in s tem o življenju nasploh. Če bi na primer imeli žabo v akvariju šole, bi otroci z opazovanjem žive žabe pridobili izkustveno znanje o žabjem življenju. Informativno znanje je analitično, izkustveno znanje je pa sintetično, da bi se človek razvil v celostno osebnost, mora pridobiti informacijo in izkušnjo. Če doživlja svet le preko informacije postane ne-senzibilen za življenje, kar ustvarja svet, ki ga imamo danes. Če gremo naprej po tej poti, bomo v naslednjih 50 letih uničili planet.
Pri izkustvenem znanju doživljamo svet in sebe neposredno, pri informativnem znanju pa doživljamo svet in sebe posredno preko informacije.

Oglejmo si to na primeru žabe: pri seciranju doživljamo žabo preko informativnega znanja biologije, pri izkustvenem opazovanju pa jo doživljamo direktno kot življenje samo (žaba je del življenja kot celote). Informativno znanje je kvantitativno, izkustveno znanje je kvalitativno.

Fiziologija informativnega znanja in izkustvenega znanja je naslednja: informacije o svetu pridejo do nas preko čutil, potem jih umsko obdelamo v skladu z našim informativnim znanjem, in nazadnje jih doživimo, se pravi na koncu kognitivnega procesa je doživetje:

svet – informacije – čutila (zaznava) – um (analitična obdelava) - doživetje.

Pri izkustvenem znanju nimamo analitične obdelave, doživetje žabe (ali cesar koli) je globlje in neposredno. Izkustveno znanje je temelj za izboljšanje informativnega znanja, v smislu, da se pri izkustvenem znanju zavemo, v kolikšni meri analitična obdelava spremeni in našo izkušnjo. Vzemimo za primer, da prekrižamo dve palici, ki sta enako dolgi, tako, da je med njima pravi kot. Dobimo obliko enakokrakega križa, ki ljudem v katoliškem svetu pomeni eno, ljudem v na primer budističnem svetu pa pomeni nekaj drugega. Vsi pa sprejmemo preko čutil (oči) isto informacijo enakokrakega križa; svetloba se odbija od križa, kar ustvari sliko na zenici, kjer se slika pretvori v elektromagnetno informacijo, ki potuje v vidni center možganov, kjer jo najprej analitično obdelamo, potem pa doživimo.

Izkustveno znanje nam daje možnost izboljšanja informativnega znanja v smislu ustvarjanja modelov sveta, ki so njegova bolj eksaktna slika (model). Izkustveno znanje nam daje možnost, da se zavemo kako analitična obdelava vpliva na našo izkušnjo. To je pomembno zato, ker svet, ki smo ga ustvarili v zadnjih 50 letih, je posledica našega izključno analitičnega doživljanja sveta in delovanja.

Izkustveno znanje razlikuje med svetom in analitičnim modelom sveta, ki ga je ustvaril um. Delovanje v skladu z analitičnim modelom je prineslo mnoge težave modernega sveta, ki jih v okviru ustvarjenega videnja sveta ne bomo mogli razrešiti.

Kot je povedal že Albert Einstein:
»Težav ne moremo rešiti z enakim razmišljanjem,
kot smo ga uporabili, ko smo jih ustvarili«.

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 27.2.2019 14:53
by shrink
Menda z "izkustvenim znanjem" ne ciljaš na svoje FOPI fopanje, k'ne, da ne, Sračko? :lol:

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 14.3.2019 19:31
by Srečko
izkustveno znanje je direktno brez umske analize
tebi je to španska vas
ti si racionalist
jaz sem pa mistik

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 14.3.2019 19:53
by Roman
Srečko wrote:
14.3.2019 19:31
jaz sem pa mistik
Zakaj tedaj rineš svoj nos v fiziko?

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 18.3.2019 12:05
by Srečko
tale video pove vse o pravem odnosu do športa in kako moramo reformirati šolo
https://www.youtube.com/watch?v=VYnPQAgWudA

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 18.3.2019 22:27
by shrink
Pravi odnos = fopanje? :lol:

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 23.3.2019 18:43
by Srečko
to ni nobeno fopanje
Sadhguruja so povabili
na najbolj prestižne univerze sveta
na primer OXFORD
https://www.youtube.com/watch?v=KlITeRcTZsc

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 25.3.2019 20:41
by shrink
Samo šarlatan lahko zamenjuje univerzo v Oxfordu z debatnim krožkom v Oxfordu, ki z univerzo nima direktne povezave. :lol:

Re: Vizija slovenskega šolstva

Posted: 25.3.2019 20:44
by vojko
shrink wrote:
25.3.2019 20:41
Samo šarlatan lahko zamenjuje univerzo v Oxfordu z debatnim krožkom v Oxfordu, ki z univerzo nima direktne povezave. :lol:
:!: :D :lol: