Vakumska fluktacija
Vakumska fluktacija
V sobotni prilogi dela je pisalo,da ker se vesolje širi povečuje razdalja med objekti (galaksijami ki se bodo tako združile v črne luknje in se bodo še naprej oddaljevale druga od druge),da naj bi se prostor začel krčiti oziroma izginjati in da naj bi se tam dogajali novi veliki poki(približno tako nekako).Ter ali vakumska fluktacija obstaja tudi v bližini velikega poka kjer naj še nebi bilo prostora in časa(v bistvu ali obstaja nekaj kar ni prostor in ni čas).
Poglej. Skočil si iz enega konca na drug. Ja, kakor zgleda, oziroma kakor vidijo to fiziki, bodo na koncu ostale samo črne luknje in še te bodo na koncu izhlapele. "Veliki poki" se dogajajo mogoče tudi venomer, le da so nekako ločeni od nas$? In kot pravi Stephen Hawking bo v vsakem primeru Vesolje trajalo še dobrih nekaj milijard let.
Če je vakuumska fluktuacija nekaj kar je nič, oziroma kar ni nič, potem je to že blizu filozofskemu vprašanju, saj fizika v načelu ne ve, kaj je to nič in bi morda lahko vse nastalo tudi iz pra-kompirja, če temu tako rečemo -- ali iz česar drugega. Po vsej verjetnosti pa vakuum in z njim fluktuacije, niso popolni nič, in potem to še kako zadeva fiziko. Tisto kar ni prostor in čas, seveda ne obstaja; pa zakaj bi tudi obstajalo. Kar obstaja, je, kakor pravi kvantna fizika, prazen prostor, ki je v določenem stanju, itd. Fluktuacije v njem pa so nekako odgovorne za opazovano vrednost kozmološke konstante Λ = (8 π G/3c^{2}) ρ, kjer je ρ energijska gostota vakuuma, čeprav njene vrednosti natančno ne poznamo, menimo pa, da je vsekakor večja od 0 in jo lahko tudi dokaj dobro ocenimo, skupaj z gostoto snovi v Vesolju. Ta člen, ki izvira iz splošne teorije relativnosti je lahko pozitiven, negativen ali identično enak 0. Mislimo si, da predstavlja količino energije, ki je 'vložena' v praznem prostoru. Če je Λ pozitivna, bo širjenje prostora sprostilo več energije, drugače pa bo to energijo širjenje porabilo. Einstein je ta člen dodal svojim izvirnim enačbam, da bi bilo Vesolje statično, kot so tedaj v 1920. letih mislili. Vendar je Λ še vedno zanimiva, še najbolj za teorije velikega poenotenja sil, ki predvidevajo, da energija vakuumskih fluktuacij zmore pozitivno Λ. Steven Weinberg se pri tem naslanja na antropično načelo, ker naj bi ta vakuumska energija bila prevelika in bi jo morali uravnovesiti s podobno veliko in negativno. Ker pa Vesolje ni v supersimetričnem stanju, bi v njem preostala majhna pozitivna količina različna od 0. Trenutna vrednost Λ je reda 10^{-36} s^{-2}. Vakuumska energija z razliko od mase tudi povzroča pospešitev razširjanja Vesolja. In če bi bila njena vrednost slučajno drugačna, (kot je), ne bi bilo takšnega Vesolja, ki ga poznamo in tudi nas ne v njem, itd. V tem drugačnem vesolju, galaksije sploh ne bi nastale. Meji, pod katero se to zgodi v grafu odvisnosti gostote snovi od vakuumske energije pravijo antropična meja -- leta pa nekako kaže na človeka. Kakor vidimo, fizika le zna opisovati nekaj, kar je nič (ali ni nič), vprašanje je seveda, če zna to početi pravilno. Upam, da je kaj pomagalo. Lep pozdrav.
Če je vakuumska fluktuacija nekaj kar je nič, oziroma kar ni nič, potem je to že blizu filozofskemu vprašanju, saj fizika v načelu ne ve, kaj je to nič in bi morda lahko vse nastalo tudi iz pra-kompirja, če temu tako rečemo -- ali iz česar drugega. Po vsej verjetnosti pa vakuum in z njim fluktuacije, niso popolni nič, in potem to še kako zadeva fiziko. Tisto kar ni prostor in čas, seveda ne obstaja; pa zakaj bi tudi obstajalo. Kar obstaja, je, kakor pravi kvantna fizika, prazen prostor, ki je v določenem stanju, itd. Fluktuacije v njem pa so nekako odgovorne za opazovano vrednost kozmološke konstante Λ = (8 π G/3c^{2}) ρ, kjer je ρ energijska gostota vakuuma, čeprav njene vrednosti natančno ne poznamo, menimo pa, da je vsekakor večja od 0 in jo lahko tudi dokaj dobro ocenimo, skupaj z gostoto snovi v Vesolju. Ta člen, ki izvira iz splošne teorije relativnosti je lahko pozitiven, negativen ali identično enak 0. Mislimo si, da predstavlja količino energije, ki je 'vložena' v praznem prostoru. Če je Λ pozitivna, bo širjenje prostora sprostilo več energije, drugače pa bo to energijo širjenje porabilo. Einstein je ta člen dodal svojim izvirnim enačbam, da bi bilo Vesolje statično, kot so tedaj v 1920. letih mislili. Vendar je Λ še vedno zanimiva, še najbolj za teorije velikega poenotenja sil, ki predvidevajo, da energija vakuumskih fluktuacij zmore pozitivno Λ. Steven Weinberg se pri tem naslanja na antropično načelo, ker naj bi ta vakuumska energija bila prevelika in bi jo morali uravnovesiti s podobno veliko in negativno. Ker pa Vesolje ni v supersimetričnem stanju, bi v njem preostala majhna pozitivna količina različna od 0. Trenutna vrednost Λ je reda 10^{-36} s^{-2}. Vakuumska energija z razliko od mase tudi povzroča pospešitev razširjanja Vesolja. In če bi bila njena vrednost slučajno drugačna, (kot je), ne bi bilo takšnega Vesolja, ki ga poznamo in tudi nas ne v njem, itd. V tem drugačnem vesolju, galaksije sploh ne bi nastale. Meji, pod katero se to zgodi v grafu odvisnosti gostote snovi od vakuumske energije pravijo antropična meja -- leta pa nekako kaže na človeka. Kakor vidimo, fizika le zna opisovati nekaj, kar je nič (ali ni nič), vprašanje je seveda, če zna to početi pravilno. Upam, da je kaj pomagalo. Lep pozdrav.