Prav, prepričali ste me, pa ne zato ker bi vas bilo več in bi me preglasovali ampak recimo temu da so vaši argumenti tehtni in podkrepljeni z diletantskimi... oprostite... diletacijskimi enačbami. Torej s fotonovega opazovališča, ko se ta giblje skozi vakuum, čas miruje, ali to tudi pomeni da je foton 0 dimezionalno točkasto telo? Če to drži, kako pa človek v svojem 3 do 4 dimenzionalnem svetu sploh zaznava fotone, ne vem če ni odgovor na to vprašanje splošno znan, zato vseeno vprašam... očitno foton v neki točki trči na masne delce in jih premakne v prostoru ali kaj?
Kaj pa ko se foton giblje, spet v vakuumu, s svetlobno hitrostjo skozi neko gravitacijsko polje, ki odkloni njegovo smer potovanja, če je zanj čas 0, kako pa potem lahko tako neskončno hitro spremeni smer gibanja?
c = c * 2 reši enačbo
Foton morda nima mase, ima pa energijo (ki je v relativistični teoriji zelo podobna masi). Le ta je povezana z njegovo frekvenco; E=h*frekvenca. Sicer pa si poglej temo
viewtopic.php?p=779
Me pa zanima ali kdo ve če se da foton tudi opisati kot struno(?), pač tako ki ne niha in zato nima mase.
viewtopic.php?p=779
Me pa zanima ali kdo ve če se da foton tudi opisati kot struno(?), pač tako ki ne niha in zato nima mase.
Od kje si dobil de je 4 - 1 = 0? Foton ni prisote zgolj v eni dimenziji, kar pa ne pomeni, da ne pripada ostalim.Kasijus Klej napisal/-a:Torej s fotonovega opazovališča, ko se ta giblje skozi vakuum, čas miruje, ali to tudi pomeni da je foton 0 dimezionalno točkasto telo?
In povsem napačna je tudi trditev, da foton ne pripada dimenziji časa. Foton ima svoj izvor nastanka (rojstvo) in svoj ponor oziroma smrt. Vmes pa teče njegov življenski čas. Če ga prej kaj ne posrka, se celo stara. En takšen zelo znan primer je rdeči premik svetlobe.
Lahko noč..
-
Kasijus Klej
- Prispevkov: 97
- Pridružen: 19.4.2005 20:08
- Kontakt:
Moja napaka. Se opravičujem, ni bil moj namen postavljati vprašanja polna protislovij, sicer bi prehitro zašli v metafiziko. Res je da nisem preveč na tekočem z novimi odkritji iz sveta fizike in predvsem kozmologije, ampak letos bom poskusil nadoknaditi nekaj znanja, na seznam branja sem že uvrstil Gleickov Kaos, Weinbergeove Prve tri minute in Hawkingovo Črne luknje in otroci vesolja, prav tako obljubim da se bom relativnostno teorijo naučil NA PAMET, če bo to kaj zaleglo k razumevanju te 100 let stare teorije. Vprašal pa bi tokrat nekaj kar sem povzel iz Vortex theory če se prav spomnim, in sicer mi je v spominu ostalo da je najmanjša razdalja, ki v naravi obstaja 10^-44 metra. Ali to pomeni da je prostor kvantne narave? Kako pa je s časom, zvezen ali kvanten, morda kdo ve?
Zanima me tudi, od kod v naravi števila in konstante, kot je na primer Ludolfovo število... ali so posledica materialnega sveta ki nas obkroža, od kod so konstante take kot so, zakaj ni Pi naprimer 7,14 namesto 3,14? Iz katerih parametrov bi izpeljali Ludolfovo število, z drugimi besedami, ali so odkrili kako do tega števila po matematični poti in ne potom opazovanja sveta okoli nas?
Zanima me tudi, od kod v naravi števila in konstante, kot je na primer Ludolfovo število... ali so posledica materialnega sveta ki nas obkroža, od kod so konstante take kot so, zakaj ni Pi naprimer 7,14 namesto 3,14? Iz katerih parametrov bi izpeljali Ludolfovo število, z drugimi besedami, ali so odkrili kako do tega števila po matematični poti in ne potom opazovanja sveta okoli nas?
Matematika je definirana iz nekaj osnovnih postavk, ki ocitno nimajo nobene povezave z materialnim svetom. Ni izkljuceno da si v drugacnem vesolju ne bi mogli postavljati takih aksiomov, vendar je to filozofsko vprasanje. Ce je Pi definiran z pol obsega kroga z enoto ena v planarnem svetu, je to to. Osnovne konstante Pi, E, I, 1, 0 ne potrebujejo parametrov. Obstajajo pa seveda nacini za priblizen izracun le-teh v decimalnem sistemu...
PI:
Stevilo Pi je v veliki meri povezano s stevilom E. Prej ko slej pridemo do tega, da se nam v eksponentnih funkcijah z imaginarnim eksponentom pojavlja neka konstanta, pri kateri je resitev posebna, to je spet realna. Dobili bi Eulerjevo formulo E^(I*Pi)=-1. Seveda bi se pojavil se marsikje drugje. NPR pri integralu Gaussove verjetnostne krivulje,...
E je v osnovi osnova eksponentne funkcije, katere odvod je enak originalu. Iz te lastnosti pa sledi bajno stevilo pojavitev. Naravni logaritem dobimo z integracijo racionalnih izrazov stopnje 1 v imenovalcu, v mnogih limitah bi nanj naleteli v poljubni zvezi... To je vecina limit oblike 1^(oo). Z analizo preko Taylorjeve vrste se tudi dobro vidi enostavnost eksponentne funkcije in zveza preko imaginarne enote do kotnih funkcij in stevila Pi.
I je dobro dopolnilo Realnim stevilom, da lahko resimo polinome z negativno diskriminanto (tudi X^2+1), vendar samo to ni vse. Najlepse je, da se tudi vse ostale funkcije kompleksnih stevil dajo izraziti v kompleksni. Tako je "legalizirano" potenciranje na realni eksponent in eksponentna funkcija kompleksne spremenljivke, ki da posledice, opisane zgoraj.
Stevilo 0 in 1 sta konstanti, definirani z 2 od 13 aksiomov, ki definirajo realna stevila. Zacuda se seveda 1 ujema z 1 v definiciji naravnih stevil.
Teh 5 konstant, ki seveda niso edine pomembne, je torej neodvisnih od fizikalne osnove sveta.
Ce pa hoces relativnostno teorijo znati na pamet ti ne bo pomagalo. Potrebujes samo dobro razlago, ki so redke in en mesec dopusta na tropskem otoku za razmislek...
Salo na stran, ne obupat. 
PI:
Stevilo Pi je v veliki meri povezano s stevilom E. Prej ko slej pridemo do tega, da se nam v eksponentnih funkcijah z imaginarnim eksponentom pojavlja neka konstanta, pri kateri je resitev posebna, to je spet realna. Dobili bi Eulerjevo formulo E^(I*Pi)=-1. Seveda bi se pojavil se marsikje drugje. NPR pri integralu Gaussove verjetnostne krivulje,...
E je v osnovi osnova eksponentne funkcije, katere odvod je enak originalu. Iz te lastnosti pa sledi bajno stevilo pojavitev. Naravni logaritem dobimo z integracijo racionalnih izrazov stopnje 1 v imenovalcu, v mnogih limitah bi nanj naleteli v poljubni zvezi... To je vecina limit oblike 1^(oo). Z analizo preko Taylorjeve vrste se tudi dobro vidi enostavnost eksponentne funkcije in zveza preko imaginarne enote do kotnih funkcij in stevila Pi.
I je dobro dopolnilo Realnim stevilom, da lahko resimo polinome z negativno diskriminanto (tudi X^2+1), vendar samo to ni vse. Najlepse je, da se tudi vse ostale funkcije kompleksnih stevil dajo izraziti v kompleksni. Tako je "legalizirano" potenciranje na realni eksponent in eksponentna funkcija kompleksne spremenljivke, ki da posledice, opisane zgoraj.
Stevilo 0 in 1 sta konstanti, definirani z 2 od 13 aksiomov, ki definirajo realna stevila. Zacuda se seveda 1 ujema z 1 v definiciji naravnih stevil.
Teh 5 konstant, ki seveda niso edine pomembne, je torej neodvisnih od fizikalne osnove sveta.
Ce pa hoces relativnostno teorijo znati na pamet ti ne bo pomagalo. Potrebujes samo dobro razlago, ki so redke in en mesec dopusta na tropskem otoku za razmislek...
Salo na stran, ne obupat. M4RT1N napisal/-a:Kako z rdečim premikom razložiš staranje fotona? Tu gre pač za Dopplerjev pojav. Mislim ali to potem pomeni da se v primeru modrega premika pomladi?!?
Redeči premik verjetno ni samo posledica Dopplerjevega efekta. So pa tako mislili že leta 1964. Modrega premika (bloe shift) zaenkrat še niso opazili.
Rdeči premik naj bi bil kombinacija večih fizikalnih pojavov med drugim tudi vpliva gravitacije.Lep dan še naprej..
-
Kasijus Klej
- Prispevkov: 97
- Pridružen: 19.4.2005 20:08
- Kontakt:
Imam še eno vprašanje na to temo, poskusil ga bom zastaviti v obliki naloge. Torej... planet Mars kroži okrog Sonca s hitrostjo v. Razdalja med Marsom in Soncem je r, razdalja med Soncem in Zemljo je R. Sonce miruje in je, da bo izračun lažji, točkaste oblike. Zemlja, da bo izračun lažji, miruje in nanjo, da bo izračun še lažji, pade Marsova senca vsako leto.
v,r in R so znane količine, trenutno jih sicer ne vem na pamet, zato računajte kar s spremenljivkami, prave številke pa bi vnesli na koncu
Vprašanje št.1
-kako hitro se giblje Marsova senca po Zemljini površini?
Vprašanje št.2
-kako daleč mora biti Zemlja, da se Marsova senca giblje s hitrostjo c?
Vprašanje št.3
-kako daleč mora biti Zemlja, da se Marsova senca giblje s hitrostjo 2*c?
Hvala za odgovore.
v,r in R so znane količine, trenutno jih sicer ne vem na pamet, zato računajte kar s spremenljivkami, prave številke pa bi vnesli na koncu
Vprašanje št.1
-kako hitro se giblje Marsova senca po Zemljini površini?
Vprašanje št.2
-kako daleč mora biti Zemlja, da se Marsova senca giblje s hitrostjo c?
Vprašanje št.3
-kako daleč mora biti Zemlja, da se Marsova senca giblje s hitrostjo 2*c?
Hvala za odgovore.
Kaj pa odgovor na to vprašanje Kasijus Kleja?
Vprašal pa bi tokrat nekaj kar sem povzel iz Vortex theory če se prav spomnim, in sicer mi je v spominu ostalo da je najmanjša razdalja, ki v naravi obstaja 10^-44 metra. Ali to pomeni da je prostor kvantne narave? Kako pa je s časom, zvezen ali kvanten, morda kdo ve?
Fantje moji, tu je nastala že kar precejšnja zmešnjava.
Najprej opozorilo, da kar je pri Newtonu pomenilo nekončno veliko hitrost, je Einstein pač predelal na hitrost svetlobe, saj lastnost prostora ne dovoli višje hitrosti, kar pa v bistvu je neskončno velika hitrost, saj postane čas relativen do te mere, da še vedno, če bi se premikal svetlobno hitro, bi v času nič prepotoval poljubno velike razdalje. Paziti je treba še na dejstvo, da je hitrost svetlobe enaka ne glede na izbiro opazovalnega sistema!
O velikosti vesolja je pač Hubble to ocenil na podlagi dejstva, da svetlobne hitrosti ni moč preseči in na podlagi večjega rdečega premika glede na oddaljenost posamezne zvezde. Tu se mi porajata dve vprašanji (mogoče tudi za administratorja). Torej, če se vesolje na robu (pogojno rečeno) širi s svetlobno hitrostjo, kako utemeljiti opažanja, da se širi pospešeno? In še to, da če danes po Hubblu določim velikost vesolja, bom dobil verjetno zelo podobno cifro kot pred npr. če bi isto izračunal pred 50 leti, le da bi bilo vesolje dejansko večje nekje 100 sv.let?
Hm, najmanjša razdalja, ki bi v naravi obstajala seveda ni Planckova dolžina, to je pač verjetno le meja kvanticacije, ma tudi to razdaljo se da po moje razdelit, v najslabšem primeru pa je moja teorija vsaj tako dobra kot tista, da se te razdalje ne da delit, saj bomo kar težko pokazali s poskusi veljavnost ene ali druge
Najprej opozorilo, da kar je pri Newtonu pomenilo nekončno veliko hitrost, je Einstein pač predelal na hitrost svetlobe, saj lastnost prostora ne dovoli višje hitrosti, kar pa v bistvu je neskončno velika hitrost, saj postane čas relativen do te mere, da še vedno, če bi se premikal svetlobno hitro, bi v času nič prepotoval poljubno velike razdalje. Paziti je treba še na dejstvo, da je hitrost svetlobe enaka ne glede na izbiro opazovalnega sistema!
O velikosti vesolja je pač Hubble to ocenil na podlagi dejstva, da svetlobne hitrosti ni moč preseči in na podlagi večjega rdečega premika glede na oddaljenost posamezne zvezde. Tu se mi porajata dve vprašanji (mogoče tudi za administratorja). Torej, če se vesolje na robu (pogojno rečeno) širi s svetlobno hitrostjo, kako utemeljiti opažanja, da se širi pospešeno? In še to, da če danes po Hubblu določim velikost vesolja, bom dobil verjetno zelo podobno cifro kot pred npr. če bi isto izračunal pred 50 leti, le da bi bilo vesolje dejansko večje nekje 100 sv.let?
Hm, najmanjša razdalja, ki bi v naravi obstajala seveda ni Planckova dolžina, to je pač verjetno le meja kvanticacije, ma tudi to razdaljo se da po moje razdelit, v najslabšem primeru pa je moja teorija vsaj tako dobra kot tista, da se te razdalje ne da delit, saj bomo kar težko pokazali s poskusi veljavnost ene ali druge
Hm... Tukaj sem z premislekom in diskusijo s prijatelji naletel na tezavo: ce se vesolje veca v tem smislu da je najvecja mozna razdalja vedno vecja, potem se clovek vprasa kaj je bilo tam prej. Drugace bi se morali razsiriti tudi vsi mi! V primeru krcenja, ki je ravno nasproten proces pa mi morala materija, ki je "odvec" izginjati. Zakaj bi vesolje racunalo s tem, da se bodo galaksije pravocasno umaknile!Japi napisal/-a:Tu se mi porajata dve vprašanji (mogoče tudi za administratorja). Torej, če se vesolje na robu (pogojno rečeno) širi s svetlobno hitrostjo, kako utemeljiti opažanja, da se širi pospešeno? In še to, da če danes po Hubblu določim velikost vesolja, bom dobil verjetno zelo podobno cifro kot pred npr. če bi isto izračunal pred 50 leti, le da bi bilo vesolje dejansko večje nekje 100 sv.let?
Poleg tega, lahko bi bla meja vesolja enostavno tisto, kar ze lahko vidimo (od koder je svetloba ze prisla!)
Torej- verjetno je to sirjenje vesolje enostavno spreminjanje lastnosti vesolja. Torej-sprememba gravitacijske konstante, valovne dolzine osnovnega stanja Xenona,... tako bi zaznali spremembe v dolzinah. (po nase definiran meter bi bil rahlo drugacen). V metrskem vesolju so pac lastnosti prostora taksne, da so vse interakcije tako mocne kakor bi bilo vesolje po nasih merilih veliko en meter. Saj meter je vendar definiran v nasem vesolju. Oni bi ga postavili drugace... Temu v prid govori tudi zdruzenje osnovnih sil (teorija poenotenja, GUT,...).
Moti me samo, da nisem se zasledil take interpretacije sirjenja vesolja.
Trenutno ni na razpolago o tem nobene konsistentne teorije (t.j. konsistentne teorije kvantne gravitacije).genion napisal/-a:Kaj pa odgovor na to vprašanje Kasijus Kleja?Vprašal pa bi tokrat nekaj kar sem povzel iz Vortex theory če se prav spomnim, in sicer mi je v spominu ostalo da je najmanjša razdalja, ki v naravi obstaja 10^-44 metra. Ali to pomeni da je prostor kvantne narave? Kako pa je s časom, zvezen ali kvanten, morda kdo ve?