@hrast:
Zanimivo premislanje, se nisem tako mislil. Vendar kolikor jaz vem, se sila gravitacije veca s kvadratom razdalije in zato sem prebral, da je sila tako mocna na tako majhnih spremembah razdalije, da te raztrga na atome, ker so tvoji prsti na nogah za 1,8 m blizje srediscu crne luknje, ti jih potegne v njo z vecjo silo, kot tvojo glavo, zato ti jih odtrga iz noge in tako naprej te raztrga na snitke, kot mesoreznica razreze salamo:)
Glede lestve, mislim, da jo lahko izpulis, ampak jo bos samo do dogodkovnega horizonta, znotraj tega bo lestev ze raztrgana na koscke (atome).
Po mojem ni moznosti, da pride kaksna stvar cela v crno luknjo, le na atomski skali, pa se tam najvrjetneje elektrone izpuli iz atoma, ker so blizje centru crne luknje:)
Pobeg s črne luknje?
Plimska sila je sorazmerna z maso in je obratno sorazmerna z r na 3, polmer dogodkovnega obzorja pa narašča z maso. Torej obstajajo črne luknje, ki ne raztrgajo astronavtk (enakopravnost spolov). Poenostavljeno rečeno; večje, ko so bolj so prijazne, a poti navzgor verjetno ni.
Zanima pa me, kaj se zgodi sevalcem gravitacijskih valov, če pade v črno luknjo? Ali se da telefonirati iz črne luknje s gravitacijskim poljem?
Zanima pa me, kaj se zgodi sevalcem gravitacijskih valov, če pade v črno luknjo? Ali se da telefonirati iz črne luknje s gravitacijskim poljem?
... in potem umreš kot bi umrl kjerkoli drugje, npr. na Zemlji.da je sila tako mocna na tako majhnih spremembah razdalije, da te raztrga na atome, ker so tvoji prsti na nogah za 1,8 m blizje srediscu crne luknje, ti jih potegne v njo z vecjo silo, kot tvojo glavo, zato ti jih odtrga iz noge in tako naprej te raztrga na snitke
Kako pa duša potem uide črni luknji?
ne uide. Čaka na konec Vesolja kjer se bomo enkrat spet srečali.Vedež napisal/-a:... in potem umreš kot bi umrl kjerkoli drugje, npr. na Zemlji.da je sila tako mocna na tako majhnih spremembah razdalije, da te raztrga na atome, ker so tvoji prsti na nogah za 1,8 m blizje srediscu crne luknje, ti jih potegne v njo z vecjo silo, kot tvojo glavo, zato ti jih odtrga iz noge in tako naprej te raztrga na snitke
Kako pa duša potem uide črni luknji?
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Se ne strinjam. Slovenski pravopis, mogoče tudi SSKJ (knjig nimam pri roki) pravi, da je moška oblika vesoljca astronavt, ženska pa astronavtka - torej se ne gre za "nevtralno"poimenovanje, saj slovenščina pozna oba spola, ki se ločita po različnih zapisi pomensko podobne(enake) besede.@Niki: Izraz astronavt je zapisan v moski slovnicni obliki in je uporabljen kot nevtralen za moske in zenske:).
Možni pobegi:
1. Imamo škatlo in vanj zaprt elementarni delec. Škatlo vržemo v črno luknjo. Ravno ko gre večina škatle skozi horizont dogodkov, poseben mehanizem stisne stranici škatle, da se skoraj stikata. S tem je delec stisnjen v zelo majhen prostor. Zaradi tega začne delec divje poskakovati sem ter tja ter skuša uiti. Če bi ta poskus izvedli n-krat, bi enkrat zagotovo prišlo do pojava quatum tunnelinga, ko bi se delec lahko izvil iz svoje ječe. Predvidevam, da če bi se to zgodilo, bi delec svojo ječo skušal zapustiti skozi katerokoli stan škatle, ki so v luknji, razen skozi tisto,ki še ni padla noter, saj tu potrebuje najmanj energije, da se osvobodi. Ker pa ta poskus hipotetično izvedemo večkrat, bo splej ko prej skušal uiti tudi skozi horizont dogodkov, ki je v tistem trenutku ena od stranic njegove ječe. Po prebranih večih knjigah mi še zdaj ni jasno, ali je QT zvezni ali diskretni pojav. Če je zvezni, potem se ne more rešiti, saj mora od notranjosti do zunanjosti črne luknje prepotovati vse točke, torej tudi horizont dogodkov, to pa ne gre. Če pa je diskreten, potem predvidevam, da potrebuje ogromno, a vseeno končno količino energije, da se osvobodi(izgine v notranjosti in se rematerializira izven horizonta dogodkov).
Ali je možno, da do tega pojava pride? Ne znam točno opisati, kar sem si zamislil, ampak upam, da boste razumeli.
2. O tem je že v rahlo spremenjeni obliki govoril mislim da Kip Thorne. Imaš 2 ustji črvine. Eno pustiš doma, drugo pa vzameš s seboj na potovanje v črno luknjo. Ko si enkrat notri, si na hitrico pogledaš, kako izgleda črna luknja od znotraj. Potem pa skočiš v črvino in se v naslednjem trenutku znajdeš doma v naslanjaču, kjer kolegom poveš, kaj si videl.
Ali je to možno izvesti? Kakšen bi bil vpliv črne luknje na črvino? Ali bi začela sesati snov skozi drugo ustje, ki je na Zemlji?
Kaj se zgodi, ko bi to ustje padlo navzdol po črni luknji do singularnosti? Ali bi se z njim združilo in bi tako dobili prehod do nekega novega vesolja?
3. Če bi imel na voljo najboljšo tehnologijo, ki jih to vesolje premore, potem bi lahko zapustil črno luknjo tako, da bi izničil gravitacijski vpliv, ki ga ima črna luknja name. Torej bi moral iznajti napravo, ki bi okoli mene odstranila gravitone in Higgsove delce. Tako v bistvu ne bi imel ne navadne ne inercijske mase.
Upam, da nisem zatežil preveč.
1. Imamo škatlo in vanj zaprt elementarni delec. Škatlo vržemo v črno luknjo. Ravno ko gre večina škatle skozi horizont dogodkov, poseben mehanizem stisne stranici škatle, da se skoraj stikata. S tem je delec stisnjen v zelo majhen prostor. Zaradi tega začne delec divje poskakovati sem ter tja ter skuša uiti. Če bi ta poskus izvedli n-krat, bi enkrat zagotovo prišlo do pojava quatum tunnelinga, ko bi se delec lahko izvil iz svoje ječe. Predvidevam, da če bi se to zgodilo, bi delec svojo ječo skušal zapustiti skozi katerokoli stan škatle, ki so v luknji, razen skozi tisto,ki še ni padla noter, saj tu potrebuje najmanj energije, da se osvobodi. Ker pa ta poskus hipotetično izvedemo večkrat, bo splej ko prej skušal uiti tudi skozi horizont dogodkov, ki je v tistem trenutku ena od stranic njegove ječe. Po prebranih večih knjigah mi še zdaj ni jasno, ali je QT zvezni ali diskretni pojav. Če je zvezni, potem se ne more rešiti, saj mora od notranjosti do zunanjosti črne luknje prepotovati vse točke, torej tudi horizont dogodkov, to pa ne gre. Če pa je diskreten, potem predvidevam, da potrebuje ogromno, a vseeno končno količino energije, da se osvobodi(izgine v notranjosti in se rematerializira izven horizonta dogodkov).
Ali je možno, da do tega pojava pride? Ne znam točno opisati, kar sem si zamislil, ampak upam, da boste razumeli.
2. O tem je že v rahlo spremenjeni obliki govoril mislim da Kip Thorne. Imaš 2 ustji črvine. Eno pustiš doma, drugo pa vzameš s seboj na potovanje v črno luknjo. Ko si enkrat notri, si na hitrico pogledaš, kako izgleda črna luknja od znotraj. Potem pa skočiš v črvino in se v naslednjem trenutku znajdeš doma v naslanjaču, kjer kolegom poveš, kaj si videl.
Ali je to možno izvesti? Kakšen bi bil vpliv črne luknje na črvino? Ali bi začela sesati snov skozi drugo ustje, ki je na Zemlji?
Kaj se zgodi, ko bi to ustje padlo navzdol po črni luknji do singularnosti? Ali bi se z njim združilo in bi tako dobili prehod do nekega novega vesolja?
3. Če bi imel na voljo najboljšo tehnologijo, ki jih to vesolje premore, potem bi lahko zapustil črno luknjo tako, da bi izničil gravitacijski vpliv, ki ga ima črna luknja name. Torej bi moral iznajti napravo, ki bi okoli mene odstranila gravitone in Higgsove delce. Tako v bistvu ne bi imel ne navadne ne inercijske mase.
Upam, da nisem zatežil preveč.
Valda vem, da so lahko tudi astronavtke, jst sem samo opombo napisal spodej, da sem resil zagato glede enakopravnosti (ki je itak nikoli ne bo, saj mi ne bomo nikoli mogli roditi otroka:), tako da se ne rabijo zenske prevec bunit. ) Taksna opomba je ponavadi zapisana na vseh obrazcih, da se resijo problema s prostorom in razumljivostjo besedila:). hehe
ehm... lej če jst tole prav razumem... mora biti očitno tudi škatla iz nečesa - sepravi potrebuješ poleg elementarnega delca še škatlo sestavljeno iz delcev. Sepravi če se tale kolobocija delcev pojavi v črni luknji, bi se (glede na prejšnje objave) nekako morala spremeniti v kašo nekih osnovnih delcev... potem pa vprašanje, da bi določen delec ušel iz gužve delcev nima več smisla...panzer napisal/-a:Možni pobegi:
1. Imamo škatlo in vanj zaprt elementarni delec. Škatlo vržemo v črno luknjo. Ravno ko gre večina škatle skozi horizont dogodkov, poseben mehanizem stisne stranici škatle, da se skoraj stikata. S tem je delec stisnjen v zelo majhen prostor.
Sem pa že slišala za "izhlapevanje črnih lukenj", ki naj bi (po moji predstavi,ki sem jo dobila, no
) zgledala takole:"prazen prostor" naj bi imel nek energijski nivo. Občasno bi se lahko zgodilo, da se iz "nič" "rodita" delec in antidelec, ki seveda takoj anhilirata (se izničita) in s tem "vrneta" praznemu prostoru energijo, ki je bila potrebna da sta nastala. Če se to zgodi na horizontu dogodkov, bi črna luknja hipotetično lahko en delec potegnila vase, drug delec bi pa odfrčal neznano kam. S tem bi črna luknja odvzela energijo praznega prostora (ki bi morala biti konstantna) in to energijo mora nekako vrniti. Ker so to neke teoretične zadeve (praktične so bl težko, no), se sicer ne ve točno kako naj bi to nardila (možna je tudi izguba mase, ali pa npr "energijski jet" [ehm.. kako naj prevedem "jet" curek,al kako?])
[btw: ne ve se niti če se v praznem prostoru res "rojevajo" delci in njihovi antidelci, se pa to lahko dogaja, če se svetloba z zadostno energijo -visokoenergetski fotoni- zaletijo v maso, ki se pomožnosti giblje proti fotonu s hitrostjo primerljivo svetlobni (kar je pa pomoje čisto možen dogodek na horizontu dogodkov]
Naokoli napisal/-a:
ehm... lej če jst tole prav razumem... mora biti očitno tudi škatla iz nečesa - sepravi potrebuješ poleg elementarnega delca še škatlo sestavljeno iz delcev. Sepravi če se tale kolobocija delcev pojavi v črni luknji, bi se (glede na prejšnje objave) nekako morala spremeniti v kašo nekih osnovnih delcev... potem pa vprašanje, da bi določen delec ušel iz gužve delcev nima več smisla...
Hehe, tale skatla je misljena kot pomozni objekt v miselnem poskusu in ne materialna skatla
Za pobeg informacije izza horizonta dogodkov večina predlaga, "klasične delce" (foton, antiproton, nevtrino ... ). Zgoraj sem že vprašal, kaj se zgodi z sevalcem gravitacijskih valov?
Drugo vprašanje pa je ali bi lahko vzbujali črno luknjo, da bi njen horizont zvenel? Vemo, da "klasična" slika trdi, da ta polmer tega samo narašča, manj "klasična", da lahko polmer pada in izgine. Torej verjetno obstaja rešitev, ko je oboje v ravnovesju! Upam, da bom dobil vsaj III. nagrado za nakladanje! (Eni so me že premagali v nakladanju.
)
Drugo vprašanje pa je ali bi lahko vzbujali črno luknjo, da bi njen horizont zvenel? Vemo, da "klasična" slika trdi, da ta polmer tega samo narašča, manj "klasična", da lahko polmer pada in izgine. Torej verjetno obstaja rešitev, ko je oboje v ravnovesju! Upam, da bom dobil vsaj III. nagrado za nakladanje! (Eni so me že premagali v nakladanju.
)Ko nekaj pade v črno luknjo, se ne še v istem trenutku spremeni v kašo. Gravitacija ga raztegne in raztrga. Ampak ta moj poskus bi se končal kakšno sekundo po vstopu v črno luknjo tako da je vsaj v teoriji izvedljiv. Sem se pred nekaj leti z enim profom iz Kalifornije (UCLA) menil o vesolju in sploh vsem ampak zdej že nekaj let ne...Tako je pač kvarkadabra še najboljša možnost da kej zvemNaokoli napisal/-a:ehm... lej če jst tole prav razumem... mora biti očitno tudi škatla iz nečesa - sepravi potrebuješ poleg elementarnega delca še škatlo sestavljeno iz delcev. Sepravi če se tale kolobocija delcev pojavi v črni luknji, bi se (glede na prejšnje objave) nekako morala spremeniti v kašo nekih osnovnih delcev... potem pa vprašanje, da bi določen delec ušel iz gužve delcev nima več smisla...panzer napisal/-a:Možni pobegi:
1. Imamo škatlo in vanj zaprt elementarni delec. Škatlo vržemo v črno luknjo. Ravno ko gre večina škatle skozi horizont dogodkov, poseben mehanizem stisne stranici škatle, da se skoraj stikata. S tem je delec stisnjen v zelo majhen prostor.