Teorija o sirjenju vesolja!

[silvester1234]

Hvala. Sedaj pa že razumem.

[vojko]

Vse predstave o big bangu kot o eksploziji so v temelju zavajajoče. Po definiciji se eksplozija zgodi na nekem kraju in v nekem trenutku. Big bang se ni zgodil nikjer in nikoli v tem smislu; lahko rečemo, da se je zgodil istočasno in povsod. Problem je namreč v tem, da je je z big bangom nastal tako prostor, kot čas. Pred tem nima smisla govoriti o času in prostoru; Hawking je pripomnil, da bi bilo to tako, kot spraševati, kaj je severno od severnega pola. Tudi model širjenja prostora z balonom je zavajajoč: opna balona je dvodimenzionalna površina, ki se širi v tridimenzionalnem prostoru. Vesolje pa je štiri-D kontinuum, ki se širi. Zunaj njega ni nič, ne širi se v "nekaj" tam zunaj; v tem smislu moramo biti tudi zelo previdni, ko govorimo o "meji" vidnega vesolja. Opazovalec, ki bi bil na tej "meji" bi ravno tako videl "meje" vesolja, oddaljene desetine milijard svetlobnih let.

Kot so že pojasnili udeleženci diskurza pred mano, ni nobene kontradikcije med c=konst in superluminalnim širjenjem prostora med galaksijami. Ne oddaljujejo se glaksije z nadsvetlobno hitrostjo; tako se širi prostor med njimi. Česa takega pa STR ne prepoveduje in je v skladu tudi s PTR.

Kot kuriozum naj omenim tu zamisel o superluminalnem potovanju po vesolju, tako da bi pred raketo krčili, kolabirali prostor, zanjo pa bi ga širili. Tako bi raketa "jezdila" na valovih prostora kot surfer na valovih. To so zelo spekulativne ideje, a ne v nasprotju s STR.

[derik]

Vesolje pa je štiri-D kontinuum, ki se širi.

Ali to pomeni, da se širijo vse štiri dimenzije (tudi čas), ali pa da se le tri prostorske dimenzije širijo s časom?

[silvester1234]

Vojko hvala. Intuitivno sem razmišljal v smeri tvoje razlage, sedaj pa so se pojmi izoblikovali v vedenje. Me pa zanima, če je ta
proces trajen, ali se spreminja. Gledem oddaje po televiziji, forume in preberem kako knjigo. V zadnjih desetih letih, imam občutek,
da je astrofizika in astronomija doživela pravi bum spoznanj. Pa tudi Nasa je povečala svoje reziskave v vse smeri, kljub temu da so
jim oklestili proračun. Tudi Cern že daje rezultate.

[vojko]

Torej, najprej Derik: čas je sicer del prostorskočasovnega kontinuuma, vendar je - kot vemo iz vsakdanjih izkušenj - precej drugačen od treh prostorskih dimenzij. Čas "se širi" tako, da teče. Po STR ni univerzalnega časa; vsak inercialni sistem ima svoj čas, ki teče drugače od drugih. Veliki pospeški in močno gravitacijsko polje upočasnijo tek časa. Na dogodkovnem horizontu se čas ustavi (gledano "od zunaj"); prav tako čas stoji za delce, ki se gibljejo s svetlobno hitrostjo (npr fotoni). Faktor pretvorbe med prostorskimi dimenzijami in časom je ct, pri čemer je c= 300.000km/s. PTR pravi, da nobeno telo z maso mirovanja večjo od 0 ne more prevaliti večjo pot v časovni enoti, kot je ct.

Silvester1234: Nisem povsem gotov, kaj si mislil z vprašanjem, ali je ta proces trajen. Če si mislil na pospešeno širjenje vesolja, ta proces ni trajen. Danes astrofiziki domnevajo, da je prvih sedem milijard let po big bangu prevladovala temna masa in da se je vesolje (po epohi inflacije) krčilo (temna masa namreč deluje gravitacijsko privlačno). Zadnjih sedem milijard let pa prevaduje temna energija, ki deluje antigravitacijsko in povzroča pospešeno širjenje vesolja.

Ker temna snov predstavlja cca 25% mase vesolja, temna energija pa cca 70%, običajna materija pa le 5%, si ni težko predstavljati, kako šibko je naše poznavanje vesolja: nimamo pojma o 95% vesolja!! Razkriti skrivnost temne mase/energije je primarna naloga ne samo astronomije, ampak celotne fizike.

[silvester1234]

Ravno včeraj je bila oddaja o temni energiji in temni snovi. V J Koreji imajo raziskovalni center, ki se ukvarja samo s ciljem raziskati,
kaj to je. Laboratorije imajo 700m globoko pod neko hidroelektrarno.
S procesom spreminjanja sem pa mislil začetne spremembe, ko so je uspostavila današnja fizika (čas, gravitacija itd.). Saj je obdobje
parih ali par stolet, prekratko, da bi zaznali kakšne spremembe v hitrosti časa npr., saj smo del njega. Za nas teče konstantno hitro, če
kaj vem. Vprašanje pa bi bilo izven naših dimenzij. Gravitacija, pa tudi padas širjenjem vesolja in slejkoprej bo baje raztrgalo tudi
atomske vezi in vezi znotraj atoma.

[vojko]

Da, čas teče za vsakega posameznika enakomerno. Tudi astronavt, ki bi padal skozi dogodkovni horizont črne luknje, ne bi opazil nič nenavadnega; čas bi zanj tekel enako hitro, kot daleč od črne luknje, srce bi mu bilo enako hitro, itd. Toda za opazovalca daleč stran bi bile zadeve povsem drugačne: astronavtova ura bi se upočasnila, tiki med sekundami bi bili vedno daljši in na horizontu bi se čas ustavil. Tak dvojen opis dogodkov, ki je popolnoma različen, a točen, je bistvo relativnosti; ni namreč privilegiranih inercialnih sistemov. Toda - kot vedno - tudi tu zadeve nisto čisto tako preproste. Mikrovalovno sevanje ozadja bi lahko bilo nekakšen privilegiran inercialni sistem, podobno kot je bil eter pred Michelson-Morleyevem poskusom.

Pa še neka zanimivost, povezana s padanjem v črno luknjo: ko prečkamo dogodkovni horizont, se dimenziji časa in prostora zamenjata. Ker se gibljemo vedno proti bodočnosti, je padec v singularnost neizbežen. Z nobenimi manevri se namreč ne moremo izogniti gibanju proti bodočnosti...

[derik]

Tudi astronavt, ki bi padal skozi dogodkovni horizont črne luknje, ne bi opazil nič nenavadnega; čas bi zanj tekel enako hitro, kot daleč od črne luknje, srce bi mu bilo enako hitro, itd.

Baje bi ga zaradi razlike v gravitacijski sili med različnimi deli telesa začelo raztegovati, kar bi najbrž že opazil, če bi le imel dovolj časa, preden bi ga dokončno raztrgalo.

[roberto11]

Po STR ni univerzalnega časa; vsak inercialni sistem ima svoj čas, ki teče drugače od drugih

Ampak vsak sistem je sestavljen iz manjših delov...in vsak izmed teh delov sistema ima torej svoj čas, a hkrati obstaja tudi skupen čas tega inercialnega sistema ?

[vojko]

Najprej derik: da, zaradi vlikega gradienta gravitacijskih sil, ki delujejo na noge in na glavo astronavta (če bi padal z nogami navzdol), bi ga plimske gravitacijske sile raztrgale, raztegnile. Ta pojav slikovito imenujemo "špagetifijacija" (jasno, zakaj!). Toda ta pojav je na horizontu opazen le pri manjših črnih luknjah (nekaj sončevih mas). Pri ogromnih črnih luknjah v središčih galaksij (z maso nekaj milijard Sonc) pa tega pojava ne bi opazili, ker so gravitacijski gradienti premajhni.


Roberto 11: mislim, da ne razumeš pravilno pojma pravi-subjketivni čas inercialnega sistema. Ta je odvisen od njegove hitrosti, oz. od gravitacijskega polja, v katerem je. Vsi deli tega sistema (molekule, atomi, kvarki, ...) so deli tega sistema in delijo njegovo fizikalno usodo (vsaj kar se tiče časa).

Sicer pa najnovejše hipoteze o kvantni gravitaciji trdijo, da časa ni mogoče deliti v vse manjše enote. Čas torej ni zvezen, kontinuum, ampak zrnat, prekinjen. Najmanjši "atomi" časa so dolgi po teoriji le 10*-43 sek. To je približno čas, ki ga potrebuje svetloba, da prečka proton. O časovnih razdelkih krajših od 10*-43 s (Planckov čas) nima smisla govoriti.

[silvester1234]

Vprašanje, če bi ga raztegnilo v nekakšen špaget. Čas bi se tudi raztegnil in vsak del telesa bi potoval v svojem času (napram opazovalcu
izven teh vplivov), vendar bi bila za vsak delec telesa sekunda, sekunda. Le trajanja posameznih sekund bi bilo, absolutno gledano, različno.
Edino ne vem, kako bi se to odražalo na gravitacijski pospešek. Če bi v času potovali različni deli telesa različno, bi ta razlika vplivala
tudi na izravnavo pospeška, ki bi na ta način izgubljal svojo različnost za posamezne dele telesa, marveč bi bil za vse enak v svojem
relativnem času.

[nirvi]

če se vesolje širi je treba odgovorit na vprašanje od kod se poraja energija prostora.
vemo da je prostor energija, energija pa ne morte biti ustvarjena

[Roman]

vemo da je prostor energija

Ne vemo. Vemo, da sta energija in masa pojavna oblike istega, čemur rečemo materija.

energija pa ne morte biti ustvarjena

Kaj pa prostor-čas?

[amrit]

vemo da je prostor energija

Ne vemo. Vemo, da sta energija in masa pojavna oblike istega, čemur rečemo materija.

energija pa ne morte biti ustvarjena

Kaj pa prostor-čas?

prostor-čas jer le matematični model
čas ni del prostora
čas je numerični red sprememb, ki ga merimo z urami

[shrink]

vemo da je prostor energija

Ne vemo. Vemo, da sta energija in masa pojavna oblike istega, čemur rečemo materija.

energija pa ne morte biti ustvarjena

Kaj pa prostor-čas?

prostor-čas jer le matematični model
čas ni del prostora
čas je numerični red sprememb, ki ga merimo z urami

Tipičen komentar gornjega:

You aren't explaining anything, you just mindlessly repeat the same things again and again. Your 'papers' are just the same, rewording one another and being too short to actually be of any use. You shouldn't be trying to write physics, your 'ideas' are closer to philosophy, as your work has zero impact on how physics is actually done.

viewtopic.php?f=7&t=3034&start=15