Fizika

Ko tudi učitelj ne more pomagati...
Odgovori
Rock
Prispevkov: 9229
Pridružen: 27.11.2008 11:14
Kraj: Ljubljana

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Rock »

DirectX11 napisal/-a: /.../ Za razliko od družboslovnih-humanističnih ved, je potrebno tukaj razumeti sicer se ne bomo premaknili nikamor./.../
Morda je ta ocena družboslovnih ved točna (accurate) za šole v diktatorskih/komunističnih režimih.

Sicer pa je razlika na ravni svetovne znanosti med empiričnimi disciplinami ('znanostjo') in filozofijo (ter teologijo) drugačna.
(Kakšna je ta razlika, je bila v nedemokratičnih režimih kot 'državna tajnost'. Zato so si v Titovi Jugoslaviji prizadevali za ukinitev/degradacijo mature, klasične filozofije in drugih predmetov - in v tem kmalu tudi uspeli.)

DirectX11
Prispevkov: 413
Pridružen: 22.10.2008 14:50

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a DirectX11 »

Hvala shrink, jaz sem iskal kot "volumetric work" ter "tehnical work".

Kot sem že povedal, je potrebno poznati ustrezno terminologijo. Sem pa razmišljal veliko o enačaju pri entropiji za reverzibilen proces.

Ta enačaj je verjetno zato ker lahko nek proces nazaj uredimo v prvotno stanje, zato je entropija enaka 0. Kar pomeni da pri nekem procesu tudi če mu dovajamo toploto, delo itd, bo po pretečenem času sistem enako "urejen" kot predhodno.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

Ja, enačaj pomeni reverzibilen proces. In ne, reverzibilen proces pomeni le, da lahko gremo v prvotno stanje, pri čemer je entropija enaka kot pred spremembo.

am9355
Prispevkov: 1
Pridružen: 9.2.2019 10:46

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a am9355 »

Pozdravljeni,

upam, da mi lahko kdo pomaga s to nalogo na temo sila curka.

Iz šobe krožnega preseka premera 1 cm brizga voda s hitrostjo 1 m/s. Voda vpada na ploščo mase 100 g, ki prosto visi na lahki prečki. Pod kakšnim kotom glede na navpičnico visi prečka? Računajte, kot da se voda brez odboja obteče po plošči navzdol. Pod kakšnim kotom pa bi visela prečka, če bi plošča preusmerila vodni curek navpično navzdol tako, da bi le-ta imel tik po odboju hitrost v navpični smeri 0,5 m/s?

Najlepša hvala že v naprej. :)

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

am9355 napisal/-a:
9.2.2019 11:55
Pozdravljeni,

upam, da mi lahko kdo pomaga s to nalogo na temo sila curka.

Iz šobe krožnega preseka premera 1 cm brizga voda s hitrostjo 1 m/s. Voda vpada na ploščo mase 100 g, ki prosto visi na lahki prečki. Pod kakšnim kotom glede na navpičnico visi prečka? Računajte, kot da se voda brez odboja obteče po plošči navzdol. Pod kakšnim kotom pa bi visela prečka, če bi plošča preusmerila vodni curek navpično navzdol tako, da bi le-ta imel tik po odboju hitrost v navpični smeri 0,5 m/s?

Najlepša hvala že v naprej. :)
Za začetek:

viewtopic.php?f=22&t=3630&p=38209

Sicer se pričakuje kak poskus reševanja, da vidimo, kje se zatika.

DirectX11
Prispevkov: 413
Pridružen: 22.10.2008 14:50

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a DirectX11 »

Zanima me, zakaj se lahko deli na obeh straneh z \(dA\) pri Amperovem zakonu:

\(
\int\int \nabla \times H dA = I
\)


Torej dobimo:

\(
\int\int \nabla \times H = J
\)


Mislim tukaj na matematiko, kdaj se lahko diferencial deli, ter kaj se potem zgodi z dvojnim integralom?

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

DirectX11 napisal/-a:
4.1.2020 19:33
Zanima me, zakaj se lahko deli na obeh straneh z \(dA\) pri Amperovem zakonu:

\(
\int\int \nabla \times H dA = I
\)


Torej dobimo:

\(
\int\int \nabla \times H = J
\)


Mislim tukaj na matematiko, kdaj se lahko diferencial deli, ter kaj se potem zgodi z dvojnim integralom?
Mislim, da mešaš med integralnimi in diferencialnimi oblikami Amperovega zakona. Zadnja zveza je namreč napačna, pravilna oblika je kvečjemu:

\(\nabla \times \mathbf{H} = J\)

DirectX11
Prispevkov: 413
Pridružen: 22.10.2008 14:50

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a DirectX11 »

shrink napisal/-a:
7.1.2020 20:06
DirectX11 napisal/-a:
4.1.2020 19:33
Zanima me, zakaj se lahko deli na obeh straneh z \(dA\) pri Amperovem zakonu:

\(
\int\int \nabla \times H dA = I
\)


Torej dobimo:

\(
\int\int \nabla \times H = J
\)


Mislim tukaj na matematiko, kdaj se lahko diferencial deli, ter kaj se potem zgodi z dvojnim integralom?
Mislim, da mešaš med integralnimi in diferencialnimi oblikami Amperovega zakona. Zadnja zveza je namreč napačna, pravilna oblika je kvečjemu:

\(\nabla \times \mathbf{H} = J\)
Pri zadnji zvezi nisem zapisal diferenciala, ker sem ga delil iz obeh strani in dobim iz toka I, gostoto toka J. Ostaneta samo dvojna integrala brez diferenciala. Zato sprašujem, če lahko in kdaj lahko delim na obeh straneh z diferencialom, ki je del integrala. Pa dvojni integral skupaj z \(dA\) je Greenov/Stokesov teorem.

Uporabniški avatar
shrink
Prispevkov: 14575
Pridružen: 4.9.2004 18:45

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a shrink »

Hja, diferenciali se načeloma lahko obnašajo kot ulomki in se kdaj pa kdaj tudi lahko pokrajšajo, a treba je vedeti, kaj te operacije v resnici pomenijo.

Za ilustracijo en podoben bolj preprost primer. Integral hitrosti po času pomeni pot:

\(\int v \mathrm{d}t = s\).

Če levo in desno stran odvajamo po času, t.j. izvršimo operacijo \(\frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d}t}\), dobimo:

\(v=\frac{\mathrm{d}s}{\mathrm{d}t}\).

V nekem smislu se je torej dt na levi strani "pokrajšal", a v bistvu je šlo le za to, da je odvod integrala neke funkcije pač ta funkcija, saj gre za inverzni operaciji. Obe zvezi pa sta v bistvu ekvivalentni: prva je integralna, druga pa diferencialna oblika zveze med hitrostjo, potjo in časom.

Isto velja za tvoj primer: če "odvajaš" levo in desno stran po dA, pač dobiš namesto integralne diferencialno obliko, ki sem jo zapisal. Če hočeš torej "pokrajšati" dA na levi strani, moraš pač odvajati in tako se tudi znebiš integrala, da ostane le funkcija, ki je bila prej pod integralom. Na desni strani pa dobiš:

\(J=\frac{\mathrm{d}I}{\mathrm{d}A}\),

t.j. gostoto toka, ki je odvod toka po površini.

Jan14
Prispevkov: 16
Pridružen: 20.2.2016 17:11

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Jan14 »

Pozdravljeni,

potrebujem nasvet pri nalogi iz mehanike tekočin:

Živo srebro v termometru doseže vrh kapilare pri T1=50°C. Pri tej je ß=1,8*10^-4 K^-1 in s temperaturo linearno narašča, tako da je pri T2=51°C za 1% večja. koeficient stisljivosti naj bo neodvisen od T in znaša x=4,2*10^-6 bar^-1. Če predpostavimo, da je steklo popolnoma togo. Za koliko se poveča tlak v termometru, ko se živo srebro segreje na T2. Kako je v primeru, če je temperaturna razteznost Hg neodvisna od temperature.

Formula s katero sem začel: dV/V=ß*dT-x*dp ; kjer pa člen dV/V takoj odpade, ker je steklo togo.

Podano ß sem povečal za 0,5% (izhajal sem iz tega, da pri segrevanju linearno narašča).
Torej rešitvi, ki sem jih dobil: a) tlak v termometru se poveča za 43,07 bar (če ß linearno narašča)
b) tlak v termometru se poveča za 42,86 bar (če ß neodvisna od temperature).

Zanima me, če je postopek reševanja pravilen, malo me bega visoki tlak (43 barov v termometru :shock: ) zato se obračam na vas.

Hvala za nasvete in pomoč!

Motore
Prispevkov: 1088
Pridružen: 9.9.2009 23:28

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Motore »

Zdravo,

Ker je termometer napolnjen do vrha mora sprememba volumna pri raztezku biti enaka spremembi volumna pri stisljivosti.
Ker je sprememba temperature in volumna majhna lahko uporabimo aproksimacije brez odovodov in integralov (ter upoštevajoč izotermno stisljivost):
\(\frac{\Delta V}{V} = \beta \Delta T\) in \(\frac{\Delta V}{V} = -\chi \Delta p\) -> \(|\beta \Delta T| = |-\chi \Delta p| \).
Iz tega potem izraziš spremembo tlaka.

Torej na hitro izgledajo tvoji izračuni v redu. Veliki tlaki so pričakovani, saj je tekočina znano zelo nestisljiva in bi v tem primeru steklo termometra počilo.

P.S.: sam sem že izven forme glede tega, tako da upam da bo kdo drugi to potrdil.

Jan14
Prispevkov: 16
Pridružen: 20.2.2016 17:11

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a Jan14 »

Pozdravljeni,
spet rabim vašo pomoč pri naslednji nalogi:

Za čas, ko letalo zavija se giblje s konstantno hitrostjo 100 km/h. Zavija v krožnem loku radia 64m. Krila so nagnjena za kot 30°glede na horizont. Določi maksimalni hidrostatični tlak tlak v rezervoarju kockaste oblike s stranico 1m, ki je do polovice napolnjena s kerozinom gostote 750 kg/m3.

Torej za začetek bi izrazil kotno hitrost iz zveze ω = v/r. Nadaljeval bi z Eulerjevo enačbo statike tekočin. Problem je, da niti ne vem kako se naloge lotit, zato bo dobrodošla vsak pomoč / nasvet.

Hvala!

kosho99
Prispevkov: 36
Pridružen: 27.10.2011 16:06

Re: Fizika

Odgovor Napisal/-a kosho99 »

pozdravljeni,

prosim za pomoc pri tem, kako spraviti to zvezo v enacbo premice:

deltaE = S log_10 [1 + (CsVs / CtVt)]

sam pridem do:

10^(deltaE/S) = 1 + CsVs/CtVt

naj bi bil pa y odziv 10^deltaE/S, x pa Vs

samo ne vem kako tocno priti do tega

Hvala za pomoc!

Odgovori